Pojasnilo: O projektu Slovenske filantropije

Čas branja: 2 min
21.06.2011  14:18
Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

V Sloveniji je že nekaj let na voljo Finančni mehanizem Kraljevine Norveške, ki skupaj s Finančnim mehanizmom Republike Islandije ter Kneževine Lihtenštajn podpira izbrane projekte na objavljenih javnih razpisih. Skratka, gre za sklad, ki so ga vzpostavile omenjene države, in je namenjen podpori izbranim projektom v Sloveniji. Zakaj imajo projekti, ki so financirani s strani teh držav, svoje proračunske postavke, je vprašanje, ki bi ga bilo dobro zastaviti tistim, ki so te postavke vzpostavili. Dejstvo je namreč, da je denar namenski, da ga Slovenija dobi samo za projekte, ki so bili izbrani in da ni pogoj za izbiro dodatno sofinanciranje s strani države. Vsaj v našem primeru tega pogoja ni bilo. Država tudi ni pripravljena iz proračuna nakazati denarja izvajalcu projekta niti po tem, ko so poročila že potrjena in zahtevki že odobreni. Pač pa izvajalci, v našem primeru nevladna organizacija, ki poleg projektnega financiranja nima stalnih virov financiranja, čakamo še približno tri tedne na denar, ki je bil poslan in že nakazan za nas.

Slovenska filantropija je na razpis kandidirala maja 2007, poleti 2008 je bil projekt odobren s strani financerjev. Odobren je bil tudi avans za začetek projekta. Gre za medgeneracijski skupnostni center v Murski Soboti, takrat prvi v Sloveniji. Projekt je že zaključen, z aprilom 2011, bo pa verjetno proračunska postavka še kar nekaj časa krasila slovenski proračun; od časa oddanih poročil in zahtevkov za povračilo sredstev pa do izplačila na račun izvajalca projekta lahko traja namreč tudi več kot 8 mesecev. Funkcija posebne proračunske postavke je po moji laični predstavi le v tem, da se slovenski proračun z vključenimi projekti, kot je naš, povečuje, v resnici pa gre za namenska sredstva, ki jih tuji financerji namenijo točno določenim projektom, ki so jih sami izbrali za financiranje. Verjamem, da je večina bralcev laikov glede tega, kaj pomeni postavka v proračunu, zato smatramo, da objave takih nepreverjenih informacij škodijo in zavajajo bralce in širšo slovensko javnost.

Torej projekt je bil financiran tri leta, gre za sredstva v skupni višini 497.348,10 evrov. Od tega je 90% financiranih s strani vlad Norveške, Islandije in Kneževine Lihtenštajn, 8% smo zagotovili sami in predstavljajo ovrednoteno prostovoljsko delo, 2%, kar je 11.000 evrov, pa je k projektu prispevala Mestna občina Murska Sobota. Podpora lokalne skupnosti je bila pogoj za pridobitev 90% financiranja s strani navedenih vlad.

Čeprav je projekt že končan, bo verjetno proračunska postavka odprta še nekaj časa, saj tečejo birokratski mlini preverjanja in pregledovanja; iskanja napak. Kar se tiče Slovenske filantropije, si zelo želimo, da bi proračunsko postavko ukinili kar najhitreje je mogoče, saj bi to pomenilo, da bi kmalu dobili že porabljena sredstva.

In da bo še malo bolj jasno, za kako škodljivo zavajanje gre, naj pojasnim, da je Slovenska filantropija prejela avans, odobren za začetek projekta s strani financerjev šele pol leta po začetku dela. Nepreverjeno smo dobili informacijo, da so financerji avans nakazali precej prej, in samo špekuliramo lahko, da so verjetno take proračunske postavke še kako dobrodošle, saj na račun upravičenih prejemnikov polnijo državni proračun.

Vsekakor s sugeriranimi »hitrimi rezi« slovenska vlada verjetno ne bo rešila proračunskega primanjkljaja. Lahko, da se za drugimi navedenimi proračunskimi postavkami, katerih ukinitev predlagate, skrivajo podobne zgodbe.

Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Preberite tudi:

07.06.2011

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Italijanska vlada je padla – premier Conte je napovedal svoj odstop 5

Kaj morate vedeti o razpletanju italijanske politične krize – na kaj je računal Salvini iz skrajno desne Lige, kakšno računico ima Di...

FINANCE
Se obetajo ležarine na depozite fizičnih oseb? O tem govori šef NLB Blaž Brodnjak 5

Prvi človek NLB v intervjuju za STA spregovoril o okolju nizkih obrestnih mer in posledicah, ki jih imajo te za banke

TOP JOB
Delavci
FINANCE
Predlogi davčnih sprememb kmalu na vladi; kaj pričakujejo gospodarstveniki, obrtniki?

Največ vroče krvi bo pri predlogih za obdavčitev dobička podjetij in kapitala posameznikov

FINANCE
Računsko sodišče o nabavah v Darsu: neupravičeni aneksi, neprimeren informacijski sistem, neunovčenje bančnih garancij … 2

V primeru predora Markovec je Dars za barvni premaz plačal 573.005 evrov dodatnih stroškov oziroma 68,5 odstotka prvotne pogodbene...

FINANCE
Bo pri javnih naročilih kaj manj kraj in izigravanja?

Učinkovitejše javno naročanje in večja odgovornost vseh vpletenih – to bi bil pravi čudež. Vanje pa ne verjamemo.

FINANCE
V Adrii spet brez plač, z rezervacijami na TRR in številnimi obljubami - na vrhuncu sezone 5

V letalskem prevozniku so se zavili v molk: Ničesar ne komentiramo

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki Koliko denarja odnesejo težave z informacijsko tehnologijo

Več kot polovica IT-proračuna gre za reševanje težav, ki jih povzroča nedelujoča strojna in programska oprema

TOP JOB
Delavci
Delavci Bi raje videli, da vas zamenja robot ali človek?

V Sloveniji bo avtomatizacija v prihodnjih 15 do 20 letih vplivala na dobro polovico delovnih mest

MANAGER
Manager
Manager Urška Velikonja, kandidatka za vodstvo ameriške SEC: Če bi Trump nehal tvitati, bi bil gotovo še enkrat izvoljen

Urška Velikonja, Georgetown Univerza: Trump s tvitanjem neumnosti in razpihovanjem sovraštva sam sebi meče polena pod noge. Če se...

DRAŽBE
Članki
Članki 10 stanovanj, ki jih lahko septembra kupite na dražbah

Izklicne cene se začnejo pri 40 tisočakih