Komentar

Public enemy: Padec pokojninske reforme je vozovnica za nemški vlak

Čas branja: 4 min
08.06.2011  22:30
O svetlih plateh padca pokojninske reforme

Obveščaj me o novih člankih:  
NLB dodaj
ILO dodaj
Borut Pahor dodaj
Mitja Gaspari dodaj
Ivan Svetlik dodaj

Predsednik vlade Pahor je v predreferendumskem času večkrat izjavil, da vse stavi na pokojninsko reformo, od katere je odvisna usoda naših javnih financ in tudi vstop naše države na nemško-francoski vlak.

Ker je po padcu pokojninske reforme Pahor dejal, da smo ta vlak zamudili, se odpira vprašanje, ali je to res.

Pokojninska reforma in intervencijski zakon

Vladni ministri Gaspari, Svetlik in Križanič so ob morebitnem padcu pokojninske reforme napovedali črni proračunski scenarij, da bo morala vlada z intervencijskim zakonom vsako leto do leta 2016 dodatno privarčevati najmanj 300 milijonov evrov (0,8 odstotka BDP), predvsem pri plačah javnega sektorja in socialnih transferjih.

Po poročanju medijev eden od scenarijev intervencijskega zakona predvideva, da bo vlada zmanjšala navedene državne izdatke za tri odstotke, po drugem scenariju pa bi posegla predvsem v plače javnega sektorja, ki bi jih znižala za pet odstotkov.

Nemško-francoski vlak

Zaradi obsedenosti Pahorjeve vlade z nemško-francoskim vlakom je treba najprej pojasniti, kaj naj bi to sploh bilo. Formalno gre za tako imenovani pakt o evru, dejansko pa za nemški gospodarski vlak, na katerega je predvsem prek izvozno-uvoznih tokov pripet večji del Evrope vključno s Francijo in Slovenijo.

Po podatkih revije The Economist je pomembna razlika med nemškim in francoskim gospodarstvom ravno v javnih financah, saj letos v Nemčiji napovedujejo javnofinančni primanjkljaj v višini 1,7 odstotka BDP, medtem ko naj bi v Franciji znašal kar 6,4 odstotka BDP. Za Slovenijo Pahorjeva vlada za letos predvideva javnofinančni primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP, kar je manj od francoskega.

Slovenski in nemški proračunski vlak

Ker so premier Pahor in njegovi ministri pokojninsko reformo v javnosti predstavljali kot najpomembnejši reformni ukrep, od katerega je odvisen naš vstop na nemški vlak, je treba primerjati višino in sestavo državnih izdatkov Slovenije in Nemčije.

graf

Podatki iz grafa o gibanju javnofinančnih izdatkov Nemčije in Slovenije kažejo, da se je po izbruhu gospodarske in finančne krize leta 2008 v Sloveniji precej bolj povečal delež izdatkov države v BDP kot v Nemčiji (glej graf Izdatki države).

Iz grafa tudi vidimo, da je imela Slovenija pred gospodarsko krizo leta 2007 manjši delež izdatkov v BDP od Nemčije (Slovenija 42,5 odstotka BDP, Nemčija 43,6 odstotka BDP). Po krizi je slovenski proračunski vlak v primerjavi z nemškim dobesedno iztiril: delež državnih izdatkov v Sloveniji je močno presegel raven državnih izdatkov Nemčije, saj so v Sloveniji lani dosegali 49 odstotkov BDP, v Nemčiji pa samo 46,6 odstotka BDP.

Nemčija in Slovenija na različnih proračunskih tirih

Slovenija se ne razlikuje od Nemčije le po precej večjem relativnem deležu državnih izdatkov v BDP, ampak tudi po sestavi državnih izdatkov. Tabela o sestavi državnih izdatkov v Sloveniji in Nemčiji razkrije, kje so resnično glavne težave naraščajočega javnofinančnega balona slovenske države (glej tabelo Sestava državnih izdatkov v Sloveniji in Nemčiji).

tabela
Foto: Redakcija Financ

Padec pokojninske reforme ni črn scenarij, ampak velika priložnost Slovenije, da stopi na nemški gospodarski vlak.

Naša država je v letu 2010 namenila za plače zaposlenih v javnem sektorju (javna uprava, šolstvo, zdravstvo ...) 12,4 odstotka BDP, nemška pa samo 7,3 odstotka BDP. Hkrati je slovenska država za izdatke za blago in storitve (materialni stroški, stroški storitev, energije, tekočega vzdrževanja, plačila najemnin in zakupnin, pisarniškega materiala ...) namenila 6,5 odstotka BDP, Nemčija pa le 4,7 odstotka BDP.

Slovenija kot manj razvita država od Nemčije nameni izrazito več sredstev tudi za državne naložbe: pri nas smo lani namenili 4,3 odstotka BDP, v Nemčiji 1,6 odstotka BDP. V primerjavi z Nemčijo izstopamo tudi pri državnih subvencijah.

Po drugi strani Slovenija nameni za socialna nadomestila, ki pomenijo glavnino izdatkov socialne države, le 19,1 odstotka BDP, Nemčija pa precej več, in sicer 26,2 odstotka BDP. Približno dve tretjini vseh slovenskih državnih izdatkov za socialna nadomestila so izdatki za pokojnine, preostalo pa so izdatki za brezposelne, otroška nadomestila in drugi socialni transferji.

Slovenska socialna država palček proti nemški

Analiza sestave državnih izdatkov v Sloveniji in Nemčiji pokaže, da so daleč največja težava slovenske države preveliki državni izdatki za maso plač v javnem sektorju in izdatki za blago in storitve.

Podatki iz tabele prinašajo še eno pomembno sporočilo o slovenskih javnih financah: naša država nameni za plače zaposlenih v javnem sektorju in državne izdatke za blago in storitve kar 6,9 odstotne točke BDP več kot nemška država, hkrati pa porabi za socialna nadomestila kar 7,1 odstotne točke manj od Nemčije. Gre za zneske, ki so enaki približno desetkratni državni dokapitalizaciji NLB.

Primerjava državnih izdatkov v Sloveniji in Nemčiji torej pokaže, da je vlada s pokojninsko reformo nameravala dodatno krčiti izdatke za socialna nadomestila, ki so že zdaj močno pod ravnijo primerljivih izdatkov nemške države, medtem ko doslej ni krčila izdatkov za plače v javnem sektorju in državne izdatke za blago in storitve, ki močno presegajo primerljive izdatke Nemčije in so daleč največja finančna težava Slovenije.

Ekscesne plače v javnem sektorju

Pomemben razlog za ekscesno veliko maso plač v slovenskem javnem sektorju v primerjavi z Nemčijo (glede na BDP) je višja relativna raven slovenskih plač v javnem sektorju glede na gospodarstvo.

Lani je v okviru Umarja izšla publikacija Ekonomski izzivi 2010, ki je analizirala razmerja med ravnijo povprečnih bruto plač v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vključno z Nemčijo.

gaf

Podatki iz grafa o plačah v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu kažejo, da so v Sloveniji plače v javnem sektorju glede na plače v zasebnem sektorju precej višje kot v Nemčiji (glej graf Indeks plač v javnem in zasebnem sektorju). Za plačno razmerje v nemški javni upravi v Umarjevi analizi ni bilo podatkov.

Ekscesna zaposlenost v javnem sektorju

Drugi pomemben razlog za zelo veliko maso plač v našem javnem sektorju glede na Nemčijo je precej večje število zaposlenih v slovenskem javnem sektorju (javna uprava, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo). Po podatkih ILO (International Labour Organisation) znaša v Sloveniji delež zaposlenih v javnem sektorju kar 18 odstotkov vseh zaposlenih, v Nemčiji pa ta delež dosega samo 10 odstotkov.

 

 

 

graf

Po istem podatkovnem viru ILO se je po letu 1999 v Sloveniji povečalo število zaposlenih v javnem sektorju za 17 odstotkov, medtem ko se je v Nemčiji v istem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšalo za 10,3 odstotka (glej graf Zaposleni v javnem sektorju).

Neučinkovit slovenski javni sektor

Mednarodni denarni sklad je že leta 2007 za Slovenijo objavil študijo z naslovom Budget Rigidity and Expenditure Efficiency in Slovenia, ki ugotavlja, da je za Slovenijo značilna zelo neučinkovita poraba državnih izdatkov. Veliki izdatki za plače, blago in storitve v Sloveniji glede na Nemčijo opozarjajo, da je velik slovenski javni sektor izredno neučinkovit v primerjavi z veliko manjšim nemškim, ki podpira najboljše izvozno gospodarstvo na svetu.

Pahorjeva vlada bi zato morala po vzoru Nemčije korenito zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, znižati njihove plače in skrčiti tudi izdatke za blago in storitve.

Prava vozovnica za nemški vlak

Primerjalna analiza državnih izdatkov Slovenije in Nemčije sporoča, da so slovenski izdatki za socialno državo precej nižji od nemških in da padla pokojninska reforma sploh ni bila naša vstopnica za nemški vlak.

Padec pokojninske reforme in napovedan intervencijski zakon sta zato velika priložnost za Slovenijo, da dejansko vstopi na nemški vlak in po zgledu Nemčije korenito zareže v državno porabo, vsem zaposlenim v javnem sektorju takoj zniža plače in jim začne vračati tudi delovne knjižice.

Stanislav Kovač je ekonomist.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci