Igor potrebuje tisočaka!

12.04.2011  08:00
Bralec Igor se je znašel v precej neugodnem položaju, saj se mu je pokvaril avtomobil, kmalu ga čakata še registracija in zavarovanje, prihrankov za vse to nima, avto pa potrebuje; pojasnil je, da ga bo vse skupaj stalo približno tisočaka; njegov primer v teh časih seveda ni osamljen, zato smo preverili, kje najceneje do tisočaka

Takšni nepričakovani dodatni stroški, ki udarijo ravno takrat, ko je najmanj primerno, marsikoga pošteno vržejo iz tira. Tudi Igor se jezi, ker se je znašel v zagati. Preverili smo, koliko bi ga stalo, če bi najel tisoč evrov kratkoročnega gotovinskega posojila, hitro posojilo ali izredni limit za obdobje leta dni pri bankah in hranilnicah. Preverili smo še, kaj vse ga lahko čaka, če si denar izposodi od najbližjih ali drugih posojilodajalcev.

denar

Kratkoročno gotovinsko posojilo

Mesečni obroki kratkoročnega gotovinskega posojila se gibljejo med 85 in 94 evri. Večina bank takšno posojilo ponuja po fiksni obrestni meri, ki se razteza med 5,3 in 7,5 odstotka. V zdajšnjih razmerah, ko je medbančna obrestna mera EURIBOR še vedno na nizkih ravneh, je bolj ugodna spremenljiva obrestna mera, a to možnost ponujajo le tri banke - Raiffeisen, Banka Koper in BKS (okoli štiri odstotke). Mesečni obrok posojila je tam tudi najnižji in znaša 85 evrov. Mimogrede, obresti pri kratkoročnih posojilih pomenijo majhen delež obroka posojila, tako da je učinek povišanja EURIBOR za recimo pol odstotne točke pri Igorjevem posojilu le dobrih 20 centov višji obrok.

Za posojilo v vrednosti tisoč evrov za leto dni boste v različnih bankah odšteli med 85 in 94 evri na mesec.

Bolj opazni so drugi stroški, kot so za odobritev in zavarovanje. Unicredit, ki ima med ponudniki sicer najnižjo fiksno obrestno mero (5,3 odstotka), ima na primer najvišje stroške odobritve posojila (65 evrov) in zavarovanja (26 evrov). Skupaj 91 evrov oziroma slabih 10 odstotkov želenega zneska. Stroškov odobritve za tovrstno posojilo ni treba plačati v BKS in Delavski hranilnici. Najcenejša možnost zavarovanja posojila je s porokom, a v praksi je najpogostejša prek zavarovalnice, zato smo od bank zahtevali tudi izračune z zavarovalno premijo.

Ta se giblje od 10 (NLB) do 26 evrov (Unicredit). Svetli izjemi sta SKB in Raiffeisen, kjer tega stroška ni. Na Raiffeisnu nam niso pojasnili, zakaj, medtem ko so na SKB povedali, da v več kot 90 odstotkih primerov pri takšnem posojilu ne zahtevajo dodatnega zavarovanja, v približno 10 odstotkih pa to zagotovi posojilno sposobni porok.

Izredni limit je večinoma dražji od posojila.

Ko na koncu potegnemo črto, ugotovimo, da bi bil znesek, ki bi ga plačal Igor za najem tisoč evrov kratkoročnega gotovinskega posojila, med 1.039 (BKS) in 1.215 evri (Unicredit). Stroška vodenja računa, ki je med evrom in dvema na mesec, in ga plačamo ne glede na to, ali vzamemo posojilo ali ne, v izračunih nismo upoštevali.

Hitra posojila

Nekatere banke ponujajo tako imenovana hitra oziroma mini posojila, ki so namenjena izključno komitentom, ki najmanj pol leta na račun prejemajo plačo ali pokojnino. Želen znesek je hitro na računu, in to brez izpolnjevanja obsežne kreditne dokumentacije, potrdila delodajalca ali podpisovanja odstopnih izjav, kot je to v navadi pri kratkoročnih posojilih. Odobrijo manjše zneske, najpogosteje do štiri tisoč evrov oziroma do najmanj šestih rednih mesečnih prilivov. Pri nekaterih bankah je hitro posojilo pravzaprav posojilo brez zavarovanja (NLB, Gorenjska banka, Banka Koper, Banka Celje, Volksbank). V NLB na primer ni treba plačati niti stroškov odobritve, ampak le obresti - 6,2 odstotka na leto. Morda bi pričakovali, da bodo ta posojila precej ugodnejša od preostalih, a večjih razlik nismo opazili.

tabela
Foto: Redakcija Financ

Mesečni obroki se gibljejo med 85 in 95 evri, torej podobno kot pri kratkoročnih posojilih. Pri hitrih posojilih je v večini primerov obrestna mera fiksna in nekoliko višja (od pet do 8,7 odstotka). Ponudba pri Abanki, SKB, BKS, Raiffeisen banki in Probanki se ne razlikuje od kratkoročnega gotovinskega posojila. V oči najbolj pade Delavska hranilnica, saj je hitro posojilo tam precej dražje od kratkoročnega posojila.

denar

Letna obrestna mera je 7,6 odstotka, kar je za 2,2 odstotne točke več kot pri kratkoročnem posojilu, trikrat več pa je treba odšteti tudi za stroške odobritve in zavarovanja (75 evrov). Končni znesek, ki ga plača posojilojemalec, je 1.215 evrov, kar je 11 odstotkov več kot pri kratkoročnem posojilu. Prav nasprotno je v hranilnici Lon, kjer je hitro posojilo ugodnejše, predvsem zaradi nižje letne obrestne mere (pet odstotkov). Pri najemu tisoč evrov hitrega posojila bi torej komitenti plačali med 1.032 in 1.215 evri.

Izredni limit

Izredni limit je odobreno preseganje pozitivnega stanja na TRR. Večinoma je dražji od posojila, saj je letna obrestna mera višja. Giblje se med 7,5 in devetimi odstotki na leto. Pri večini so stroški odobritve takšni kot pri posojilih, ponekod pa so stroški zavarovanja višji. Unicredit banka je edina, ki svojim strankam priporoča izredni limit, saj je ta pri njih ugodnejši od posojila. Stroškov zavarovanja ni, nižji pa so tudi stroški odobritve limita. Za stroške je treba odšteti 29 evrov, kar je skoraj tretjino manj kot pri posojilu. Kljub temu pa še vedno sodijo v skupino ponudnikov z dražjimi limiti. Na Gorenjski banki so poudarili, da zavarovanja za izredne limite do zneska enkratnega rednega mesečnega priliva ni. Torej, če ima Igor tisoč evrov plače, bi lahko dobil tisoč evrov izrednega limita s plačilom le stroškov odobritve v višini 18 evrov.

Sicer pa pri izrednem limitu ne navajamo skupnega zneska, ki bi ga plačala stranka, saj je skoraj nemogoče, da bi bil limit uporabljen v celotnem obdobju. Mesečno se namreč pričakuje priliv dohodka, kar pomeni spremembo stanja na računu in s tem manj obresti, so pojasnili na BKS. Nekakšna kombinacija limita in posojila je limit z redukcijo pri Sparkasse, ki omogoča strankam, da odobreni limit vsak mesec zmanjšajo za vnaprej dogovorjeni znesek.

Komentar Mojih financ:

pri Igorjevi odločitvi verjetno ne bodo pretehtale le številke, ampak tudi drugi dejavniki. Vsaka od omenjenih možnosti ima prednosti in pomanjkljivosti. Večina bank priporoča najem posojila, ne pa izrednega limita, saj je ugodnejše. Pri vračilu limita je potrebna večja disciplina kot pri vračanju posojila, kjer se mesečni obroki trgajo od plače ali plačujejo prek trajnika. Z rednimi mesečnimi prilivi se negativno stanje pri limitu znižuje, kar pomeni, da denar lahko večkrat porabimo. Sliši se sicer kot prednost, a je pravzaprav slabost, saj se, ker limit izkoriščamo iz meseca v mesec, težje izkopljemo iz minusa. Nekatere banke celo ponujajo avtomatsko obnovo izrednega limita, zaradi česar stranke lažje zabredejo v minus ali se težje izkopljejo iz njega.

Da je čas zlato, se zavedajo tudi bankirji, zato so za tiste, ki potrebujejo manjše zneske s čim manj zapletov, oblikovali posebna mini oziroma hitra posojila. Ta so v primerjavi s kratkoročnimi posojili lahko dražja, ni pa nujno. Zato svetujemo, da preverite obe možnosti. Opazili smo, da nekatere banke pri izračunu osnove za posojilo poleg plače ali pokojnine upoštevajo tudi otroške dodatke, avtorske honorarje, vračilo potnih stroškov itd. S tem sicer lahko dobimo višje posojilo, a je to lahko dvorezen meč, saj lahko ti dodatni dohodki v prihodnosti usahnejo. Po plačilu mesečnega obroka naj bi na računu ostala najmanj neto minimalna plača oziroma 572 evrov, a nekatere banke gredo tudi pod to mejo, smo izvedeli neuradno.

Ko zahtevamo posojilo, moramo jasno povedati, koliko denarja želimo dobiti na račun. To je zlasti pomembno, če delamo primerjave med ponudniki. Način obračuna stroškov se med njimi razlikuje. Nekateri stroške odobritve in zavarovanja odštejejo od želenega zneska še pred nakazilom, kar pomeni, da bi na račun dobili manj, kot želimo. Igor, ki želi tisoč evrov, bi pri banki A, ki odšteje stroške v višini 90 evrov, na račun dobil 910, pri banki B pa tisoč evrov. Osnova za obračun obresti je v tem primeru različna. Zato nekateri ponudniki na prvi pogled delujejo ugodnejši, v resnici pa niso. Te razlike med bankami so občutnejše pri večjih zneskih.

Odločitev glede produkta je v rokah posameznika, a preden podpišete pogodbo, vas ne bo nič stalo, če vprašate za nižje stroške, saj je praviloma prva ponudba dobra iztočnica za pogajanje, tudi z banko.

Po tisočaka k znancem, spletnim ponudnikom ...

Ker tisoč evrov ni pretirano velik znesek, se Igorju splača za posojilo vprašati sorodnika ali prijatelja, če mu seveda ni nerodno govoriti o svojih finančnih zagatah. Marsikdo bi se temu sicer izognil, saj bi ob težavah z odplačevanjem lahko izgubili prijatelja ali si nakopal večno zamero sorodnika. Treba je postaviti jasna pravila: koliko denarja, za kaj, za koliko časa, kako ga bomo vračali in višino obresti. Pričakujete lahko, da bodo želeli nekakšno obliko zavarovanja. Lahko sklenete posojilno pogodbo, ki je brezplačno na voljo na spletni strani posoja.com ali na informiran.si, kjer v petih korakih sestavite svojo pogodbo in zanjo plačate 39,9 evra. Podpis na pogodbi lahko overite pri notarju, kjer je višina notarske pristojbine odvisna od vrednosti - recimo do 4.590 evrov je treba odšteti pet evrov.

A te pogodbe ne omogočajo izvršbe ob morebitnem neplačevanju, zato lahko nekateri zahtevajo sklenitev notarskega zapisa, ki to omogoča. Cena je odvisna od zneska - recimo za tisoč evrov bi bila notarjeva tarifa 23 evrov. Posojeni denar se lahko zavaruje tudi z zastavo kakšnega predmeta, na primer avtomobila, zlatnine, vrednostnih papirjev ... Vrednost predmeta mora biti sorazmerna z vednostjo posojila. Torej, za tisoč evrov posojila zastavite predmet, vreden dva ali največ tri tisočake, in ne stanovanja, vrednega recimo 50 tisočakov. V primeru neplačevanja se ta predmet proda in posojilodajalec se izplača.

Če si medsebojno zaupate, lahko sklenete ustni dogovor s stiskom rok, vendar naj kljub temu nad tem bedi kakšna priča. Glede na to, da bo denar posodil nekdo, ki je redno ali občasno v vaši bližini, se lahko zgodi, da bo tudi budno spremljal, koliko zapravljate. Zato naj vas ne preseneti, če se boste morda morali zagovarjati, zakaj ste šli na večerjo, namesto da bi vrnili "puf".

Pazljivo pri spletnih ponudnikih

Če Igor ne želi v svoje finančne zagate vpletati najbližjih, bi lahko poskušal dobiti posojilo iz drugih virov. Na spletni strani posoja.com in izikesh.com, kjer posojila ponujajo tako fizične osebe kot tudi nekatere finančne družbe, smo objavili oglas, da potrebujemo posojilo tisoč evrov za obdobje leta dni. V tednu dni smo prejeli slabih 10 ponudb. Opazili smo, da je med njimi veliko takšnih, pod katerimi se ponudniki niso niti podpisali niti navedli kakršnihkoli kontaktov. Pogosto so bile zapisane tudi v polomljeni slovenščini, zato predvidevamo, da gre za prevare.

Naš sum se je potrdil, ko smo se na eno od ponudb odzvali. Posojilo v vrednosti tisoč evrov nam je ponudil Mr. Jeffery Clinton za obdobje osem mesecev z 10-odstotnimi obrestmi ter z mesečnim obrokom v višini 138 evrov. Še preden bi nam denar nakazal, bi mu morali plačati nekakšno pristojbino za prenos posojila, in sicer 70 evrov. Ko smo želeli izvedeti, s kom se pogovarjamo, se nam ni več oglasil. Na posoja.com so konec januarja opozorili na prevarante in odpravili brezplačne oglase za posojilodajalce.

"Vaša najhitrejša pot do gotovine" piše na spletni strani zastavi.me, s katere smo tudi dobili ponudbo. Napisali so nam, da lahko dobimo želen znesek, če imamo garancijo vračila v lastnini. Spet sporočilo brez imen, prav tako teh ni navedenih na spletni strani. Zapisali pa so telefonsko številko, na katero smo poklicali in vprašali, ali lahko dobimo tisoč evrov posojila. Moški, ki se ni predstavil, nam je dejal, da za omenjeno višino lahko zastavimo avtomobil, vreden najmanj od štiri do pet tisoč evrov, televizije ali drugih predmetov manjših vrednosti pa ne. Ker na spletni strani zastavi.me piše, da imajo poslovalnico, nikjer pa, kje je, smo želeli naslov, da bi jih obiskali. Izvedeli smo, da so v središču Velenja, a niso želeli izdati naslova, češ da se bomo o vseh pogojih posojila pogovorili ob kavici v bližnjem lokalu.

Na omenjenih portalih nismo dobili nobene resne ponudbe, opazili pa smo, da na povpraševalce preži veliko sumljivih ponudnikov, zato svetujemo izredno previdnost, zlasti kadar je ime ali naslov podjetja skrivnost.

Nasvet Mojih financ: na vsakem koraku nas lahko neprijetno preseneti kakšen dogodek, ki nam povzroči stroške - recimo mrkne televizor, odpove računalnik, nam zmanjka kurilnega olja. Tem stroškom bi se pravzaprav lahko izognili, če bi upoštevali eno od osnovnih pravil osebnih financ - to je oblikovanje varnostne denarne rezerve v višini treh do šestih plač. Dodatne stroške je namreč najceneje financirati z lastnim, in ne izposojenim denarjem.

Avtorica: Marja Milič

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, februar 2011.

Izšla je marčevska številka Mojih financ. Kaj prinaša nova izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

moje finance

Na voljo je revija Moje finance, marec 2011

Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Intervju: Kupiti želimo Croatio Osiguranje 9

Matjaž Rakovec, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav

FINANCE
Članki
Članki Kriminalisti nad Dremljeve posle: Sedem pridržanih, 25 milijonov evrov škode 50

Kriminalisti v preiskavo poslov nekdanje uprave Telekoma Slovenije pod vodstvom Bojana Dremlja. Pridržane osebe bodo po zaključku hišnih...

FINANCE
Članki
Članki (intervju) Spet nad sosedsko delo? Ministrica ne zanika 32

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je bila državna sekretarka v tem resorju, ko je njen takratni šef Ivan Svetlik izgubil štiri...

FINANCE
Članki
Članki Vavti: Stanje v bankah odraža stanje realnega sektorja 20

Šef Unicredit banke zaskrbljeno čaka, ali bo letošnje leto prineslo stabilizacijo v gospodarstvu, ki po njegovem mnenju slabi tudi...

FINANCE
Članki
Članki Handelsblatt: Analitiki Sloveniji bijejo plat zvona 38

Vlada Alenke Bratušek bo morala hitro ukrepati in sanirati banke v težavah, piše nemški časnik.

FINANCE
Članki
Članki Arhar: Država v času krize v bančni sistem ni vložila ničesar 37

Medtem ko so po besedah direktorja Združenja bank Slovenije zahodne države svojim bankam izdatno pomagale, je Slovenija z izjemo...

FINANCE
Članki
Članki Čufer se vse bolj nagiba k dvigu DDV 217

"Položaj ni tako kritičen, da bi morali ukrepati na vrat na nos, samo zato, da bi dajali vtis, da nekaj delamo," je prepričan minister...

PRO
Članki
Članki Kako bomo v prihodnje financirali podjetniške ideje? 2

Na 7. dnevu mojih financ bomo poiskali tudi poti do novih donosnih priložnosti in razglasili naj upravljavca premoženja