''Napori uvedbe tolarja so poplačani s sprejetjem evra''

Čas branja: 1 min
10.04.2011  08:31
»Prepričan sem, da ima Evropa gospodarstvo, ki se lahko kosa z drugimi tekmeci na svetovnem trgu,« pravi nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Letos mineva 20 let od uvedbe slovenske valute tolar. »Vsi napori uvedbe tolarja so bili poplačani s sprejetjem evra,« je za portal MMC RtvSlo povedal takratni guverner Banke Slovenije France Arhar (na sliki).

Po tolarju nima nostalgije, saj si želi stabilen denar. Pravi pa, da mu bo ostal v spominu kot uspešen projekt, ki se je »zaključil s prehodom v evropski monetarni sistem, ne glede na težave, ki jih prinaša finančna kriza.«

arhar

»Želja je, da bi bil evro bil čim uspešnejši, saj sem prepričan, da Evropa ima gospodarstvo, vsebino, ki se lahko kosa z drugimi tekmeci na svetovnem trgu,« je prepričan Arhar.

»Čas uvedbe tolarja je bil poln pričakovanj in negotovosti«

Po besedah Arharja je bil čas uvedbe nove valute za Slovenijo čas, poln pričakovanj in negotovosti, ki je za uvedbo nove valute zahteval prehodno obdobje, za katerega so si želeli, da bo čim krajše. »Inflacija je bila visoka, stari valuti se ni zaupalo, prav tako se ni zaupalo bančnemu sistemu,« poudarja Arhar.

V Banki Slovenije sta največjo podporo za poimenovanje nove valute dobili 'karant' in 'klasje'. Kasneje se je bilo izbrano ime 'tolar'. Nova valuta se je vpeljala z državno izdajo bankovcev začasne valute, na katerih je bil podpis ministra za finance Marka Kranjca. »Priprave so namreč potekale v tajnosti, saj je bila seveda po kazenskem zakoniku Jugoslavije izdelava denarja kaznivo dejanje,« pravi Arhar.

Postopno odprtje deviznega trga

Ob izdaji tolarja je prišlo do postopnega odprtja deviznega trga, kar je bila velika sprememba, saj včasih v menjalnicah tujih valut ni bilo mogoče kupiti. »Menjalnice so bile pravi trg, prek katerega so potekale velike transakcije. Vedelo se je, da niso namenjene le turistom in da se prek njih opravljajo določene transakcije s tujino,« pravi Arhar.

Slovenija se je v tistem času soočala s težkim finančnim položajem, saj je imel ves bančni sistem okoli 180 milijonov nemških mark deviznih rezerv, centralna banka je bila brez njih. Po drugi strani pa je obstajal večmilijardni jugoslovanski dolg v devizah. »Beograd je poskušal blokirati vse naše račune v tujini in je oktobra 1991 pozval tuje banke k blokadi deviz naših bank,« pojasnjuje Arhar.


Več iz teme:  

Preberite tudi:

05.04.2011
05.04.2011
05.04.2011
05.04.2011
06.04.2011

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (iz arhiva) Jazbec in jazbečarji 262

Novopečeni liberalec Tonin je seveda pozabil povedati, da smo imetnike podrejenih obveznic, če že kdo, okradli davkoplačevalci.

FINANCE
Članki
Članki Jazbec in krti 7

Človeka spoznaš, če mu daš oblast - to še posebej velja za guvernerja Jazbeca.

FINANCE
Članki
Članki Zaupanje v bančništvo 5

Nič nimam proti temu, da delničarji in imetniki obveznic uberejo pravno pot, torej prek sodišč, če menijo, da so bili nepravično...

FINANCE
Članki
Članki Na tankem ledu ali zakaj se življenje Inuitov obrača na glavo

Kulturo, temelječo na lovu, krvnem sorodstvu in boju za obstanek, je zamenjala praznina življenja v socialnih stanovanjih, ob...

FINANCE
Članki
Članki Mansson: Moja služba je varna, a če ne bom mogel delati, bom odšel sam (2. del) 1

V drugem del intervjuja šef DUTB Torbjörn Månsson spregovori tudi o svoji prihodnosti, bančnem kriminalu in medijskih pritiskih

FINANCE
Članki
Članki Mirno dihanje pilota Lubitza 13

Zakaj je letalska katastrofa v francoskih Alpah za naš občutek varnosti hujša nočna mora od terorizma..

PRO
Članki
Članki Katera so najboljša industrijska podjetja v Sloveniji

Vodstva proizvodenj slovenskih podjetij, proizvodni strokovnjaki ter njihovi dobavitelji bodo 9. oktobra zbrani na enem mestu in medsebojno...