Komentar tedna: Slovenija je propadla država

Čas branja: 3 min
09.04.2011  08:00
Neučinkovitost Slovenije se kaže v nesposobnosti prebivalcem zagotavljati dogovorjene javne dobrine, neodgovornost države pa v nesprejemanju politične, legalne in moralne odgovornosti vladajočih klik

Obveščaj me o novih člankih:  

KAJ SMO BRALI TA TEDEN

Še enkrat objavljamo najbolj bran komentar tega tedna na Finance.si. Napisal ga je Aljaž Kunčič.

Vabimo vas, da preberete dosedanjo debato bralcev in zapišete tudi vaše mnenje.

Slovenija je propadla tranzicijska država, saj ni učinkovita, hkrati pa za svoja dejanja pred državljani ne odgovarja. S tem se s svojim relativnim odmikom od družbeno zaželene in pričakovane ravni evropske države po svoje pridružuje izbrani skupini afriških držav, kot so Kongo, Somalija, Zimbabve, Sudan in Čad, ki na lestvici neuspešnih držav kraljujejo po absolutnem kriteriju. Neučinkovitost Slovenije se kaže v nesposobnosti prebivalcem zagotavljati dogovorjene javne dobrine, neodgovornost države pa v nesprejemanju politične, legalne in moralne odgovornosti vladajočih klik. Pa poglejmo bolj podrobno.

Propadla država

V literaturi se termin "failed" ali "failing state" definira različno. Od najbolj ostrih, kjer propadla država izgubi nadzor nad svojim ozemljem oziroma izgubi monopol nad nasiljem, do manj zahtevnih definicij, kjer gre za propadlo ali spodletelo državo takrat, ko ta ne dosega več minimalnih standardov na socialnem, ekonomskem in političnem področju.

Oxfordski razvojni ekonomist Paul Collier v svojem dolgoletnem delu na področju politične ekonomije držav v razvoju ponuja definicijo uspešne države ob upoštevanju zgodovinskih in ekonomskih dejavnikov. Takšna uspešna država ima dve lastnosti. Je učinkovita, hkrati pa so interesi vladajočih elit dovolj skladni z interesi ljudi.

Država je učinkovita, ko prebivalcem zagotavlja osnovne in dogovorjene javne dobrine. Med najbolj splošno sprejete javne dobrine ekonomisti vseh nazorov štejemo zunanjo varnost, ki jo zagotavlja vojska, notranjo varnost, ki jo zagotavlja policija, in pravno varstvo, ki jo zagotavlja sodstvo. Nadalje lahko v kontekstu razvitejših držav, med katere se vsaj formalno od sprejema v OECD uvršča tudi Slovenija, uvrščamo še javne dobrine, dogovorjene z družbeno pogodbo med prebivalstvom in državo. Te v Sloveniji vključujejo javno zdravstvo in šolstvo.

Poleg učinkovitosti je potrebna lastnost uspešne države še precejšnja skladnost interesov vladajočih elit s širšim prebivalstvom. Ta je lahko dosežena na dva načina. Prvi je skupna nacionalna identiteta, ki veže tako prebivalce kot oblast na enake cilje, za katere si prizadeva vlada kot struktura z vzvodi moči, prebivalstvo pa to prizadevanje podpira. Druga in bolj pogosta pot pa je prek odgovornosti vladajočih elit tako pred volilnim telesom kot tudi sodstvom. Ljudje namreč načeloma najprej poskrbijo zase, še posebej pa tisti na bolj donosnih položajih, zato jih v zahodnih družbah z moralnimi, političnimi in pravnimi okviri ter terjanjem odgovornosti zavežejo k upoštevanju preferenc prebivalcev. Več palice in manj korenčka torej.

Slovenija ni odgovorna

V Sloveniji je bila ob osamosvojitvi široko sprejeta nacionalna identiteta, kjer so novi nosilci oblasti in ljudstvo govorili z enim glasom, o čemer priča tudi visoka podpora državljanov osamosvojitvenem projektu. Zadeva se je pozneje seveda sfižila. Po osamosvojitvi so bili večji državni projekti, na katere se je lahko vezala nacionalna identiteta, vstop v Evropsko unijo in Nato, vendar nacionalne enotnosti iz osamosvojitve ni bilo več. Nadomestiti bi jo morala odgovornost političnih elit pred volilnim telesom in sodstvom.

Pa je ni.

V Sloveniji predstavniki oblasti načelno ne sprejemajo odgovornosti. Ne pravne, ne politične (z redkimi izjemami, kot je Henrik Gjerkeš), prav gotovo pa ne moralne. Zadnji primeri vključujejo Gregorja Golobiča metanje lastniškega peska v oči, ignoriranje poziva računskega sodišča o zamenjavi finančnega ministra Franceta Križaniča, prirejanje dokumentov stranke SDS in še in še. Na tej točki uspešne države nam torej popolnoma spodleti, del tega neuspeha pa lahko pripišemo tudi drugi zahtevi za uspešno državo, torej zagotavljanju javnih dobrin.

Slovenija ne zagotavlja javnih dobrin

Slovenija z izjemo zunanje in notranje varnosti drugih javnih dobrin ne zagotavlja. Najbolj pomembna manjkajoča javna dobrina je pravna država. Podpirati bi jo moralo učinkovito sodstvo, ki bi poleg zaščite lastninskih pravic poskrbelo tudi za hitro reševanje sporov in za odgovornost vladajočih klik.

Pa je ne.

Ilustratorna za nedelovanje pravne države je številka 1290. Toliko dni namreč po podatkih Svetovne banke v povprečju poteka postopek prisilnega izvrševanja pogodb na slovenskih sodiščih. S to statistiko se uvrščamo med zadnjih 10 držav na svetu. Spet se znajdemo v izbrani družbi držav, kot so Vzhodni Timor, Gvatemala, Afganistan in Surinam.

Poleg že omenjenih javnih dobrin se ponašamo tudi z javnim šolstvom in zdravstvom. Tu se lahko vprašamo le, kakšno je brezplačno zdravstvo, kjer je treba na povprečen obisk specialista ali poseg čakati nekaj mesecev, ter kako kakovostno je zares javno šolstvo, saj se nobena slovenska univerza ne uvrsti med najboljših 200 po mednarodno primerljivi lestvici britanskega časopisa The Times.

Svetilniki, semaforji in gumb za reset

Rešitev propadle države ni preprosta. Kot v propadlih afriških državah se je reševanja problematike treba lotiti z več koncev in v okviru širšega dogovora med ljudmi, vlado in ob upoštevanju dobrih praks iz tujine.

Takšen širši dogovor je potreben tudi pri nas. Slovenija je svetilnik samo do stopnje, da je lahko opozorilo drugim državam, katerim čerem se morajo izogniti, da ne nasedejo kot slovenska ladja. Semaforji in podobni svetlobni signali pa so pri nas skromno učinkoviti, saj gre večinoma za površinske in kozmetične popravke, medtem ko so težave Slovenije precej globlje.

S predlogi za resetiranje Slovenije in z odobravanjem tega v javnosti se že pojavlja občutek, da je javnost pripravljena na nek širši in relevanten dogovor o spremembah. Mednarodna skupnost, nazadnje OECD v svojem poročilu, na sistemske težave v Sloveniji opozarja že dolgo in je lahko konstruktiven partner pri potrebnih reformah.

Kateri igralec za mizo manjka, pa je jasno. Kje je gumb?

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki Na tankem ledu ali zakaj se življenje Inuitov obrača na glavo

Kulturo, temelječo na lovu, krvnem sorodstvu in boju za obstanek, je zamenjala praznina življenja v socialnih stanovanjih, ob...

FINANCE
Članki
Članki Socialistični duh v bruseljski četrti 1

Na Rue d'Alliance na številki tri je živel Moses Hess, socialist, novinar po poklicu. Kot Marx in Engels je pisal za Rheinische Zeitung,...

FINANCE
Članki
Članki »Bogata država, revni ljudje« ali kako se je Ukrajina znašla v aktualnem kaosu 20

Že zdaj je jasno, da bodo na koncu ceno plačali ukrajinski državljani, saj jim bo (nekaterim je že) standard upadel globoko pod raven...

FINANCE
Članki
Članki Slovenci se vračajo! Bodo dobili službe? 2

Kriza in brezup sta številne Slovence v zadnjih letih odpeljala na tuje, toda nekateri se vračajo

FINANCE
Članki
Članki Poslanci o poročilu OVS: Strinjajo se o škodi za Telekom, ne pa tudi o povzročitelju 7

Spremljamo sejo odbora za obrambo, na kateri je govora o domnevni zlorabi pooblastil s strani obrambnega ministra Janka Vebra

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

PRO
Članki
Članki (Natečaj Agrobiznis hi-tech) Kako z novimi tehnologijami spraviti več od njive do mize?

Iščemo ponudnike in uporabnike novih tehnoloških rešitev, ki lahko izboljšajo učinkovitost skozi celotno prehransko verigo. Ste eni...