Čas branja: 3 min
03.04.2011  22:30
V podjetjih napovedujejo: Če bo malo delo potrjeno, bo več delovnih mest, toda višji bodo tudi stroški dela

Obveščaj me o novih člankih:  

Vstopamo v zadnji teden referendumske razprave o malem delu. Medtem ko v medijih divjajo burne politične polemike, smo preverjali stališča gospodarstva, ki bo posledice uveljavitve ali neuveljavitve zakona najbolj neposredno čutilo na svoji koži.

Mnenje gospodarstva nas je zanimalo, ker nasprotniki in zagovorniki zakona o malem delu opisujejo povsem različne učinke. Študentski in sindikalni funkcionarji strašijo s širitvijo revščine, češ da bodo delodajalci redne zaposlitve cepili na mala dela in tako dosegli, da bo vse več zaposlenih delalo za nesprejemljivo nizke plače. Nasprotno je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik napovedal, da bodo delodajalci izpad dijaškega in študentskega dela vsaj delno spremenili v redna dela in tako že v prvem letu odprli 10 tisoč dodatnih delovnih mest. Kdo ima prav?

Nadomeščanje študentskega dela bo drago

Gospodarstvo nedvoumno pritrjuje ministru. "Ocenjujemo, da bo treba izpad študentskega dela nadomestiti z novimi zaposlitvami," menijo v Pošti Slovenije, kjer povprečno dela 464 študentov na mesec (preračunano na polni delovni čas), vseh redno zaposlenih pa je okrog 6.400). Študente najpogosteje zaposlujejo za nadomeščanje odsotnih v dostavi in predelavi pošiljk in zaradi nenadno povečanega obsega dela pri predelavi pošiljk v obeh poštno-logističnih centrih. V manjšem obsegu študenti opravljajo administrativna dela ter pomagajo pri izvedbi promocij.

Vendar izpada študentskega dela ne bodo v celoti nadomeščali z rednimi zaposlitvami. Načrtujejo, da bodo malo delo omejili in študente zaposlili le še za posamezna opravila, na primer pomoč pri izvedbi promocij. Študentsko delo je mogoče nadomestiti z drugimi oblikami zaposlovanja, na primer z najemom delavcev, vendar ob višjih stroških. Malo delo bo namreč precej dražje od zdajšnjega študentskega dela, toda pri iskanju drugih možnosti za nadomestitev študentske sile bo za Pošto Slovenije poleg stroškovnega vidika pomembna tudi prilagodljivost dodatne delovne sile.

Najboljši sosed ne izda, kako bo nadomeščal študente

V Mercatorju opozarjajo, da bodo posledice zakona o malem delu posebej močno udarile večje delodajalce, zlasti v trgovinski dejavnosti, kjer je delo lokacijsko zelo razvejeno in dinamika zelo različna. Po predlogu zakona o malem delu bo Mercator lahko opravil največ 5.760 ur malega dela na mesec, pa še to le, če bo ministrstvo za delo ugodilo njihovi posebni prošnji.

To pomeni približno 33 oseb za polni delovni čas - ob več kot 10.600 zaposlenih na približno 650 lokacijah v Sloveniji. Kvota dovoljenih ur malega dela bo torej velika omejitev, zato v Mercatorju pripravljajo drugačne rešitve, a jih še ne želijo podrobneje opisati. Poudarjajo le, da bodo pomenile veliko dodatno finančno breme in da zaradi uveljavitve zakona o malem delu v Mercatorju ne bo zaprto nobeno delovno mesto.

To, kar napovedujejo sindikati, ni mogoče

Na drugi strani je Snežana Škerbinc, samostojna svetovalka pri turistično-gostinski zbornici, zapisala, da sindikalna trditev o razdelitvi zdajšnjih zaposlitev na več malih del na drži, ker to preprosto ni možno. Malo delo ima številne omejitve tako za delodajalce kot za male delavce in taka cepitev bi bila zaradi številnih nadzorov neizvedljiva.

Tudi opozarjanje sindikalistov, da so mali delavci nezaščitena kategorija v primerjavi z drugimi zaposlenimi, ker so brez dopusta, malice in prevoza na delo, ne drži. Tudi študenti zdaj nimajo teh pravic iz delovnega razmerja, poleg tega bodo imele vse kategorije malih delavcev urejen socialni status na drugih podlagah (nezaposleni, upokojenci, dijaki ...), je še zapisala Snežana Škrbenc.

Trgovinsko zbornico tiščijo omejitve

Tako ni čudno, da se gospodarstvo pri zakonu o malem delu pritožuje predvsem nad omejitvami. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ni nasprotovala zakonu o malem delu, temveč je opozarjala na omejitve, kot jih določa 4. člen tega zakona, je pojasnila izvršna direktorica Mija Lapornik. Kvote ur malega dela so namreč izjemno nesorazmerne po številu zaposlenih: tako ima podjetje s 101 zaposlenim enako mesečno kvoto ur kot podjetje s tisoč zaposlenimi.

Poleg tega ni upoštevana specifičnost storitvenih dejavnosti, ki imajo poslovne enote v različnih krajih Slovenije. Zakon torej ne zagotavlja enakopravnega položaja vsem gospodarskim subjektom, ampak bo poglobil razlike med podjetji in dejavnostmi, vse skupaj pa po mnenju TZS lahko vpliva tudi na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zakon bo tudi uvedel nove evidence, ki bodo po prepričanju TZS nova administrativna ovira.

Tudi v turistično-gostinski zbornici po pisanju Snežane Škerbinc ocenjujejo, da bodo stroški malega dela v primerjavi s študentskim delom podvojeni, kar lahko nekoliko podraži storitve, vendar bodo dobre in slabe strani zakona, če bo na referendumu potrjen, veljale za vse gostince enako. Možnost zaposlitve brezposelnih pozdravljajo, ker se bodo lahko predstavili delodajalcem in dobili trajnejšo zaposlitev, če se bodo izkazali. Seveda bodo morali delodajalci še izračunati, koliko malih delavcev bodo sploh lahko zaposlili glede na zakonske omejitve.

Koledar

Predčasno glasovanje od torka do četrtka

Referendumsko glasovanje bo v nedeljo, 10. aprila. Predčasno glasovanje bo v torek, sredo in četrtek (od 5. do 7. aprila) med 9. in 17. uro na sedežih vseh upravnih enot (okrajnih volilnih komisij); na območju upravne enote Ljubljana bo glasovanje tudi na izpostavah Center, Vič, Bežigrad, Šiška in Moste - Polje za tiste okrajne volilne komisije, ki imajo sedež na teh izpostavah. Volivec lahko predčasno glasuje samo na tistem volišču (v tisti upravni enoti), kjer ima prijavljeno stalno prebivališče.

Referendumsko vprašanje bo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o malem delu (ZMD), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 16. novembra 2010?« Odlok o referendumu je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 10/11 18. februarja letos.




Preberite tudi:

03.04.2011
03.04.2011

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Ne naše ne vaše, normalne! 3

Privatizacija bi rešila vse težave z »našimi« in »vašimi«, predvsem pa z neučinkovitim upravljanjem premoženja.

FINANCE
Članki
Članki Intervju: Če se ne bo dalo delati, bom odšel 8

Torbjörn Månsson, izvršni direktor DUTB, pred katero so kadrovske zamenjave

MANAGER
Manager
Manager Intervju: Naš cilj ni večja proizvodnja

Anton Černih, predsednik uprave Slovenske industrije jekla, o prestrukturiranju programa, pričakovanjih ruskih lastnikov in menjavah...

FINANCE
Članki
Članki Kdo bodo podjetniški zmagovalci 2.0 1

Zmagovalci bodo ti, ki vedo, kako prodati svoj izdelek ali storitev. In ki so prizemljeni.

FINANCE
Članki
Članki Mansson: Moja služba je varna, a če ne bom mogel delati, bom odšel sam (2. del) 1

V drugem del intervjuja šef DUTB Torbjörn Månsson spregovori tudi o svoji prihodnosti, bančnem kriminalu in medijskih pritiskih

OGLAS
FINANCE
Brezplačni vodnik korak-po-korak: kako trgovati s cenami delnic

Kadar vlagatelj upošteva računovodske izkaze družbe, ponavadi upošteva tri dejavnike. To so čisti dobiček na delnico (dobiček na...