Komentar tedna: Zakaj bom glasoval proti malemu delu

Čas branja: 4 min
03.04.2011  09:10
O temnih plateh malega dela

KAJ SMO BRALI TA TEDEN

Še enkrat objavljamo najbolj bran komentar tega tedna na Finance.si. Napisal ga je ekonomist Janez Šušteršič.

Vabimo vas, da preberete dosedanjo debato bralcev in zapišete tudi vaše mnenje.

Zamisel, da v Sloveniji uvedemo malo delo po nemškem vzoru, se mi zdi dobra. Tudi spremembe v urejenosti študentskega dela se mi zdijo potrebne. Vendar prihodnjo nedeljo ne bomo odločali o načelnih zamislih in potrebah, ampak o konkretnem zakonu. Ta pa je napisan tako, da dobre zamisli ne bodo zaživele, številne slabosti pa se bodo obdržale. Takšnih zakonov seveda ne potrebujemo, zato bom glasoval proti.

Malo delo ne prinaša prožnosti

Malo delo naj bi bila prilagodljiva in poceni oblika zaposlitve, ki bi delodajalcem omogočala preprosto pokrivanje kratkotrajnih potreb po delu, ljudem, ki ne morejo najti redne zaposlitve, pa vsaj nekakšne zaslužke in ohranjanje stika s trgom dela. Seveda ne gre za posebej zanimive in obetavne zaposlitve, ki bi si jih ljudje želeli opravljati vse življenje. Vendar pomagajo. Več nemških študij, ki so uporabljale individualne podatke, je pokazalo, da tudi slabo plačana kratkotrajna dela pomagajo brezposelnim in nekvalificiranim ljudem, da pozneje najdejo boljšo zaposlitev.

Prilagodljivo in fiskalno razbremenjeno malo delo je torej lahko dobra rešitev. Toda malo delo, kot ga uvaja slovenski zakon, ni niti poceni niti prilagodljivo. Ko seštejemo vse prispevke in dajatve, ki naj bi se od njega plačevale, ugotovimo, da je od redne zaposlitve cenejše samo za dobrih šest odstotkov. Je to res prihranek, ki bo delodajalce spodbudil, da bodo malo delo uporabljali vsaj pol tako navdušeno, kot danes uporabljajo študentsko?

Zakon o malem delu je napisan tako, da dobre zamisli ne bodo zaživele, številne slabosti pa se bodo obdržale.

Ne verjamem. Pa tudi če bi hoteli, bodo trčili na dodatne omejitve. Ključna je, da zakon predpisuje, koliko ur malega dela sme imeti vsako posamezno podjetje. Omejitev je določena na mesečni ravni glede na število zaposlenih oseb v podjetju. Takšna omejitev bo najbolj prizadela prav tiste, ki prilagodljivost najbolj potrebujejo - mala podjetja in podjetja z izrazito sezonsko dejavnostjo.

Malo delo bo močno zmanjšalo študentsko delo

Glavni očitki sedanji ureditvi študentskega dela so zlorabe, odvračanje študentov od študija in nelojalna konkurenca mladim, ki iščejo zaposlitev. Analiza, ki smo jo opravili, je nekatere očitke potrdila, vendar tudi pokazala, da je njihov obseg omejen in da ima študentsko delo tudi dobre plati. Tu gre zlasti za pridobivanje izkušenj, ki lahko koristijo pri iskanju pravega dela, ter za možnost, da si mladi del denarja za študij ali kaj drugega tudi prislužijo, ne le priprosjačijo pri starših ali državi.

Izenačenje študentov z drugimi "upravičenci" do malega dela delno rešuje vprašanje nelojalne konkurence. Uvajanje enotne elektronske evidence bo olajšalo nadzor. Seveda pa ne bo zmanjšalo niti fiktivnih vpisov niti razpoložljivega časa za delo, ki ga študentom pušča lagoden študij. V to kislo jabolka vlada, razen z nekaj načelnimi izhodišči, še ni prav zares zagrizla.

Nadzor in odpiranje trga malega dela sta dobri rešitvi, toda kakšna je njuna cena? Zaradi strožjih omejitev bo vsaj četrtina študentov morala zmanjšati obseg svojega dela. Toda to ni vse. Zakon bo študentsko delo podražil za dobrih 15 odstotkov, težavnejši bodo administrativni postopki, uvajajo se povsem nove omejitve za delodajalce. Tudi študentom, ki ne bodo izkoristili svoje "kvote" ur, se bo torej lahko zgodilo, da ne bodo mogli delati, ker bo omejitev presegel njihov delodajalec.

Ko je leta 2005 vlada zaostrila davčne omejitve študentskega dela, se je njegov obseg zmanjšal za četrtino. Sedanje omejitve so ostrejše in tudi ne samo davčne. Čez palec bi si upal napovedati, da bo obseg študentskega dela prihodnje leto manjši za vsaj 35 odstotkov. So anomalije, ki jih to delo povzroča, res tolikšne, da upravičujejo takšen poseg?

Malo delo ohranja stare in uvaja nove slabosti

Zakon o malem delu ne odpravlja absurdne ureditve, po kateri se iz dajatev na delo določenih oseb financirajo politično vplivne interesne skupine. Nasprotno, njihov krog še razširja - poleg študentskih bodo denar iz koncesij zdaj dobivale tudi upokojenske organizacije. Ni čudno, da so prav upokojenci glasno podprli zakon.

Zakon uvaja prispevke, od katerih večina upravičencev ne bo imela pravih koristi. Večina tistih, ki ga bodo opravljali, je zdravstveno že zavarovana po kakšni drugi osnovi. Malo delo se bo (samo delno) štelo v pokojninsko dobo, ne bo pa pripomoglo k temu, da bi bila pokojnina na koncu kaj višja. Ne gre torej za pravice, gre samo še za en vir, ki ga je vlada našla za polnjenje javnih blagajn.

Malo delo gospodarstvu prinaša več slabega kot dobrega

Zakon o malem delu podjetjem jemlje prilagodljivost, ki jim jo je doslej omogočalo študentsko delo. Namesto tega jim ponuja malo delo. Toda novi sistem je veliko bolj omejevalen in administrativno zapleten, v primerjavi z običajnimi zaposlitvami tudi ni veliko cenejši. Za njegov zagon bosta potrebni dve veliki administrativni operaciji: izbira neprofitnih posrednikov dela za vsako regijo posebej in vzpostavitev skupnega informacijskega sistema.

Malo delo povečuje zapletenost slovenskega trga dela, namesto da bi jo zmanjšalo. Zakon te zapletenosti v ničemer na poenostavlja (le odpravlja študentsko delo), nasprotno, k njej samo še dodatno prispeva. Člen, ki določa, kdo sme opravljati malo delo in kdo ne, ima zato kar 15 alinej. To ni uvajanje fleksibilnosti, to je zgolj uvajanje novih delovnih ur za računovodje, kadrovnike in druge, ki v podjetjih skrbijo, da je država zadovoljna z goro nepotrebnih papirjev, ki jih morajo dnevno sproducirati.

Skratka, malo delo pomeni odpravo sistema, ki deluje, pa čeprav z napakami in zlorabami, ter uvajanje novega, ki zlepa ne bo zaživel tako, kot bi bilo treba. To seveda ne bo odpravilo nobene težave in ne bo koristilo nikomur. Zato je manjša škoda, če za zdaj ostanemo kar pri tem, kar imamo.

Razkritje: V letu 2010 sem s sodelavci pripravil analizo študentskega dela, katere naročnik je bilo Strokovno interesno združenje agencij za posredovanje začasnih del. Analiza je javno dostopna na povezavi ( [www.sizad.si] ), tako da lahko bralci sami preverijo njeno korektnost, predvsem pa presodijo, ali so razlogi proti zakonu, ki jih navajam v članku, vsebinsko utemeljeni.

Janez Šušteršič je profesor na Fakulteti za management v Kopru.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu 1

Število bank se bo še zmanjševalo, država in politiki bodo v teh vse manj pomembni: kaj to pomeni za bančne komitente in pri kom se...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

Finančna uprava je lani izrekla za šest milijonov evrov glob na področju dela in zaposlovanja na črno

FINANCE
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

Slovenski nepremičninski trg pod lupo Banke Slovenije

FINANCE
Slovenski paradoks: nočemo tujcev, dajemo jim pa vse več denarja paziti 1

Če zasebne banke pokleknejo, bog ne daj, imajo politiki še vedno možnost kupiti katero od teh. »Pod ceno«.

FINANCE
Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP

Fed je objavil prve rezultate stresnih testov 2019: izhodišče za najbolj pesimistični scenarij sta bila poleg upada BDP med drugimi še...

AVTO
Novosti
Novosti Tiha mačka za novo poglavje

Jaguar je s ceno okoli 80 tisoč evrov (brez subvencije) k nam pripeljal atraktivnega križanca i-pace, s katerim ohranja vse “mačje”...

TOP JOB
Delavci
TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Moč skritih vplivnežev na delovnem mestu 1

Skriti vplivneži navadno niso najbolj zavzeti in produktivni zaposleni, saj so največkrat preobremenjeni z reševanjem težav in učenjem...

SUBV
Članki
Članki Podjetja lahko za energetske obnove dobijo subvencijo

S subvencijo je mogoče pokriti do petino upravičenih stroškov, dobiti pa je mogoče tudi posojilo s subvencionirano obrestno mero

MANAGER
Manager
Manager Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju 2

Organizator športnega turizma Miran Ferk, od septembra tudi najemnik hotelov Arena, Bolfenk in Videc, je poskrbel za okoli 10 tisoč...