Komentar

Mercatorijada za vedno

Čas branja: 3 min
23.02.2011  22:30
Slovenija je res ena odmrla mlakuža. Imam občutek, da če bi se dal zamrzniti za deset let, se ob odmrznitvi ne bi nič spremenilo.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Mercator dodaj
Spar dodaj
Leclerc dodaj
Boško Šrot dodaj
nlb dodaj

Pred skoraj dvema letoma in pol sem na istem mestu napisal naslednje stavke: "Mercator je izjemno pomemben za Slovenijo. Toda ne mešajmo pojmov. Tudi Spar, Tuš, Leclerc in drugi trgovci so pomembni za Slovenijo. Ker nam omogočajo nakup dobrin, ki jih potrebujemo, ker zaposlujejo tolikšno število trgovcev in ker omogočajo delovna mesta tudi njihovim dobaviteljem. Toda ali je Mercator tako super pomemben, da je njegova sestava lastništva odločilnega pomena za Slovenijo? Bo v Mercatorju kaj manj delovnih mest, če bo Pivovarno Laško v lastništvu Mercatorja zamenjal kdo drug? Bodo slovenski porabniki zaradi tega kaj na slabšem, so sploh opazili vpliv spremembe lastništva leta 2005 na kakovost storitev in cene izdelkov v Mercatorju? Bodo na slabšem dobavitelji Mercatorja, bo zaradi tega propadla cela serija slovenskih živilskih podjetij?"

Minister spet zbira sile za obrambo, dobavitelji stokajo

za in proti

križanka mercator agrokor
Foto: Redakcija Financ

Kot vidimo, se od takrat ni spremenilo skoraj nič. Mercator se spet prodaja, nespameten finančni minister zbira sile za obrambo "nacionalnega dragulja", domači dobavitelji pa tarnajo, da jih bo konec, če Mercator zamenja lastnika. No, so določene spremembe v podrobnostih. Prvič, leta 2008 je s prodajo Mercatorja grozil takratni revolveraš Boško Šrot, da bi mu banke refinancirale posojila. Zdaj pa Mercatorja ne prodaja več samo Laško, ampak je načeloma naprodaj več kot 58 odstotkov družbe. Skupina Pivovarna Laško prodaja 23,3-odstotni delež, banke pa imajo v lasti ali zaplenjenih za 35,5 odstotka delnic Mercatorja.

Razlika je v tem, da Laščani Mercator morajo prodati, sicer bo skupina kmalu morala razglasiti insolventnost (že tako kljub moratoriju na odplačevanje nakopičenih dolgov ne vidijo možnosti preživetja). Svoj 10,75-odstotni delež v Mercatorju mora nujno prodati tudi NLB, če se želi znebiti tega mrtvega bremena v svojih bilancah in se rešiti nasploh.

NLB ne bo mogla začeti kreditirati, dokler ne bo mrtvih lastniških deležev zamenjala za bolj likvidna sredstva. Podobno velja za druge banke z Unicreditom na čelu, ki so Istrabenzu in Laškemu zaplenile delnice Mercatorja. Zdaj se pa odločite: želite, da banke kreditirajo gospodarstvo ali da so lastnice podjetij?

Drugič, naš nespametni finančni minister še vedno razglablja o "sovražnih prevzemih" in zbira nacionalne sile za obrambo Mercatorja. Medtem ko se je pred dvema letoma še lahko delal, da bo zbral konzorcij zavednih slovenskih podjetij, da kupijo Mercator, zdaj tega več ne more. Ostalo je bore malo solventnih in finančno sposobnih podjetij v večinski domači lasti. Država pa, tudi če bi si še tako želela in smela, tega finančno ne zmore. Še za dokapitalizacijo NLB nima denarja. Res smola.

tabela
Foto: Redakcija Financ

In tretjič, domači dobavitelji po eni strani tožijo, da jih Mercator neživljenjsko stiska, in iščejo zaščito države pred njim, po drugi pa so očitno tako nekonkurenčni in nesposobni, da ne vidijo druge izbire kot "smrt v Mercatorjevem žrelu".

Leta 2008 sem napisal, da "slovenska živilska podjetja svojega preživetja in razvoja ne morejo utemeljiti na Mercatorju. Preživela in rasla bodo le, če jim bo uspelo razvijati odlične in cenovno konkurenčne izdelke ter če jih bodo znala prodajati po vsej Evropi."

Nič od tega se, na žalost, ne dogaja. Slovenski živilski dobavitelji še vedno pospešeno izumirajo kljub Mercatorju v slovenski lasti. Mipa in Pomurke ni več, skupina Laško je tik pred stečajem, Droga Kolinska je najprej tujcem (!) razprodala svoje najboljše blagovne znamke, nato so jo v splošni histeriji prodali hrvaškemu Atlanticu. Noben Mercator, čeprav te ne stiska z nečloveškimi maržami, ne more pomagati, če menedžerje živilskih podjetij bolj kot vizija razvoja lastnih izdelkov in uveljavljanje blagovnih znamk zanima, kako bi privatizirali podjetje.

Slovenski izdelki se dobijo v vseh trgovinah pri nas

Res ne razumem, zakaj se moramo ukvarjati s sestavo lastništva nekega trgovskega podjetja. Prav nobene razlike ne bo, če bo avstrijski, slovenski, francoski ali hrvaški. Vas kaj moti, da kupujete v avstrijskem Intersparu, francoskem Leclercu, nemškem Hoferju? Ste kaj bolj srečni, da lahko kupujete v slovenskem Mercatorju ali Tušu (sploh veste, ali je res slovenski)?

Ne, zato ker vas zanimata kakovost izdelkov in sprejemljivost cene, ne glede na to, ali vam jih proda slovenska trgovka, ki dela za slovenskega ali katerega tujega lastnika. Večina izmed nas ima zelo jasno strukturirano košarico dobrin glede na trgovce. Se bojite, da pozneje v "tujem" Mercatorju ne bi mogli več kupiti slovenskih izdelkov?

Ha, le zakaj pa jih lahko kupujete v tujem Intersparu, Leclercu, Hoferju, Lidlu? Zato, ker se trgovci potrudijo, da dajo na police tiste izdelke, po katerih povprašujete. Če si želite alpskega mleka od Ljubljanskih mlekarn ali zdaj hrvaške kokte, jo boste na policah našli tako v domačih kot "tujih" trgovinah pri nas. Podobno velja za pivo, vode in podobno. Da o mesu ali kruhu ne govorimo.

Le kdo, razen Hrvatov, pa bi toliko plačal za naš trg

Pri vsej zgodbi o Mercatorju imam občutek, da gre bolj za vprašanje ega, ker ta hip po Mercatorju najbolj povprašujejo tisti Hrvati. Hja, kdo drug pa bi hotel toliko plačati, da bi prišel na trg z dvema milijonoma prebivalcev?!

Samo nekomu s tega območja je v interesu, da združi, konsolidira in ustvari sinergije trgovcev in dobaviteljev iz tega prostora. Očitno Avstrijcev, Italijanov, Nemcev in Francozov to ne zanima. Kar veliko pove o nacionalnem pomenu Mercatorja.

In da se razumemo: ne navijam za prodajo Mercatorja, prav vseeno mi je, za katerega lastnika bo delala moja lokalna trgovka, pri kateri kupujem živila. Le nehajmo zganjati nacionalno histerijo v zvezi s tem in se končno posvetimo temu, kako bomo pognali gospodarsko rast, da si bomo prebivalci te države sploh lahko še privoščili kaj kupovati.

Jože P. Damijan je ekonomist.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Jože P. Damijan je redni profesor na ekonomski fakulte­ti v Ljubljani.

Več iz teme:  

Preberite tudi:

23.02.2011
23.02.2011

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AGROBIZ
Novice
Novice Mercator krči slovenske dobavitelje trgovskih znamk

Zamenjuje jih z avstrijskimi in hrvaškimi dobavitelji

FINANCE
Članki
Članki Ideje o združevanju Žita, Pekarne Grosuplje in Mlinarja 3

Prodaje Žita, ki se je že začela, zaradi tega ne bomo ustavljali, pravijo v SDH

FINANCE
Članki
Članki Intervju z Ivico Todorićem: Izkoristite me 30

Popolnoma vseeno mi je, ali imam v Agrokorju 100, 93, 43 ali pa 10 odstotkov, po prevzemu Mercatorja in pred prvo javno ponudbo delnic...

OK & EN
Novice
Novice Centralni nadzor nad hladilno tehniko prinaša Mercatorju številne učinke

Nadgraditev lokalnega nadzora nad hladilno tehniko v večjih marketih v centralnega je bila v Mercatorju zadetek v polno

FINANCE
Zakaj smo podprli prodajo Mercatorja 19

Ker ni bilo druge možnosti - Mercator bi lahko zaradi »nacional­interesne« politike končal v stečaju. O preživetju Mercatorja pa...

OGLAS
FINANCE
Dobrodošli v svet poslovno zdravega blagostanja!

AGRA 2019 bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta s svojo 57. ponovitvijo eden najpomembnejših mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v...