Komentar

Public enemy: Slovenski dolg znaša astronomskih 69 milijard evrov

Čas branja: 5 min
19.01.2011  22:30
O celotnem dolgu slovenskih podjetij, prebivalstva, bank in države, ki dosega 69 milijard evrov

Obveščaj me o novih člankih:  
Bine Kordež dodaj
racsod dodaj
MF dodaj
Franc Križanič dodaj
McKinsey dodaj

Celotni dolg slovenskih podjetij, prebivalstva, finančnega sektorja in države je leta 2009 dosegal že 69 milijard evrov.

Poziv računskega sodišča k zamenjavi ministra za finance Franca Križaniča zaradi neustrezno prikazane višine javnega dolga države je odprl številne polemike o resnični zadolženosti naše države.

Ker smo bili v Sloveniji do leta 2008 priča eksplozivni rasti zasebnega zadolževanja podjetij, prebivalstva in bank, po letu 2008 pa je eksplodiralo tudi zadolževanje slovenske države, se odpira pomembno vprašanje, kolikšen je skupni dolg slovenskih podjetij, prebivalstva, bank in države.

McKinseyjeva raziskava globalnega dolga

Januarja lani je bila v okviru McKinsey Global Institute, ki je del mednarodne svetovalne družbe McKinsey & Company, objavljena raziskava z naslovom Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences.

McKinseyjeva raziskava o globalni finančni krizi in njenih ekonomskih posledicah je bila v mednarodnem merilu izredno odmevna (v Sloveniji na žalost povsem spregledana), saj je analizirala nastanek in velikost finančnega dolga v desetih razvitih državah (ZDA, Japonska, Kanada, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Španija, Švica, Južna Koreja) in v štirih hitro razvijajočih se državah (Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija).

Eno od glavnih sporočil raziskave je, da je po vsaki globalni finančni krizi sledilo večletno ekonomsko in socialno boleče obdobje zmanjševanja dolga, ki je trajalo v povprečju od šest do sedem let in je prineslo številne bankrote držav, podjetij, bank in prebivalstva.

Najbolj zadolžena Japonska, najmanj Rusija

Raziskava McKinsey Global Institute vključuje mednarodno primerjavo celotnega dolga posameznih držav, ki je razdeljen na javni in zasebni dolg. Dolg vključuje posojila in dolžniške vrednostne papirje (obveznice) in je izražen relativno glede na velikost bruto domačega proizvoda (BDP) posamezne države.

Javni dolg je opredeljen kot neposredni dolg države, ki ga večinoma sestavlja dolg državnega proračuna skupaj z dolgom preostalih javnih blagajn. Zasebni dolg je iz dolga nefinančnih podjetij (nadalje podjetij), gospodinjstev in finančnih ustanov (banke, zavarovalnice in druge nebančne finančne ustanove).

Podatki iz grafa o sestavi celotnega dolga držav v letu 2009, ko je izbruhnila globalna finančna kriza, kažejo, da je imela med analiziranimi državami največji celotni dolg Japonska (471 odstotkov BDP), ki izstopa po nadpovprečnem javnem dolgu države (197 odstotkov BDP) in dolgu finančnega sektorja (110 odstotkov BDP), velik pa je tudi dolg japonskih podjetij (95 odstotkov BDP); (glej graf Celoten dolg razvitih držav, Slovenije in hitro razvijajočih se držav).

tabela

Na drugi strani grafa je Rusija z najmanjšim celotnim dolgom (71 odstotkov BDP), ki ga označuje izredno majhen javni dolg ruske države (pet odstotkov BDP) in majhen dolg ruskega prebivalstva (10 odstotkov BDP).

Slovenija izstopa po zadolženosti podjetij

Raziskava McKinsey Global Institute ne vključuje podatkov o Sloveniji. Zato smo dolg naših podjetij, gospodinjstev, finančnega sektorja in države izračunali na podlagi podatkov Banke Slovenije (Poročila o finančni stabilnosti, Bilteni BS) in Sursa (Nacionalni računi, Javni dolg po ESA, 1995).

Celotni dolg Slovenije je leta 2009 dosegal 195 odstotkov našega BDP, s čimer se je Slovenija uvrstila med Kanado in Kitajsko, ki sta na spodnjem in zgornjem robu zadolženosti skupine razvitih in hitro razvijajočih se držav.

Razčlenitev celotnega dolga Slovenije pokaže, da izstopamo po nadpovprečni zadolženosti naših podjetij (97 odstotkov BDP). Med vsemi primerljivimi državami so bolj zadolžena samo še podjetja v Španiji, Južni Koreji in Franciji.

Celotni slovenski dolg je 69 milijard evrov

Leta 2009 je bila nominalna višina celotnega dolga slovenskih podjetij, prebivalstva, bank in države 69 milijard evrov (195 odstotkov BDP) - (glej tabelo Sestava celotnega dolga Slovenije).

tabela

Podatki iz grafa o sestavi celotnega dolga Slovenije iz leta 2009 sporočajo, da je od skupno 69 milijard evrov celotnega dolga polovica dolgov podjetij, to je 34,3 milijarde evrov (97 odstotkov BDP). Javni dolg slovenske države brez državnih garancij je dosegal 12,5 milijarde evrov (35 odstotkov BDP). Nekoliko manjši, 11,8 milijarde evrov (34 odstotkov BDP), je bil dolg finančnega sektorja, kjer gre za dolg naših bank do tujine (posojila in obveznice). Najmanj so bila zadolžena gospodinjstva z 10,4 milijarde evrov (29 odstotkov BDP).

Če bi k javnemu dolgu naše države prišteli še državne garancije Darsa za okoli 3,3 milijarde evrov (devet odstotkov BDP), bi bil dolg naših podjetij še vedno približno trikrat večji od dolga prebivalstva in bank ter približno dvakrat večji od javnega dolga države.

Eksplozija zasebnega dolga pred letom 2008

V Sloveniji se je hitro povečal zasebni dolg podjetij, prebivalstva in finančnega sektorja zlasti po vstopu v EU leta 2004, ki je prineslo znižanje obrestnih mer, liberalizacijo mednarodnih kapitalskih tokov in pospešeno gospodarsko rast (glej graf Gibanje zasebnega in javnega dolga Slovenije).

graf

Eksplozivna rast zasebnega dolga naših podjetij, prebivalstva in finančnega sektorja (bank) je doživela vrhunec med letoma 2006 in 2008. Ustavila se je šele z nastopom globalne gospodarske in finančne krize leta 2008, ki je prinesla padce globalnega povpraševanja in zaostrene pogoje kreditiranja.

Leta 2009 se je rast zasebnega dolga podjetij in prebivalstva močno upočasnila, medtem ko so se naše banke v tujini razdolževale. Podobno je bilo leta 2010, ko so se razdolževala tudi podjetja.

Eksplozija javnega dolga po letu 2008

Podatki iz zgoraj omenjenega grafa o gibanju zasebnega in javnega dolga po letu 2002 prinašajo še eno pomembno sporočilo, da smo bili pri javnem dolgu države priče povsem drugačnemu gibanju zadolženosti kot pri zasebnem dolgu.

Med letoma 2006 in 2008, ko se je eksplozivno povečal zasebni dolg podjetij, prebivalstva in bank, se je javni dolg države ustalil na ravni nekaj nad osmimi milijardami evrov. Javni dolg države je eksplodiral šele po letu 2008, ko se je Pahorjeva vlada začela zadolževati zaradi financiranja velikega primanjkljaja v državnem proračunu in prikritega saniranja bank, s čimer so se na račun davkoplačevalcev posredno sanirala tudi močno zadolžena slovenska podjetja (glej Državni dolg je eksplodiral , 13/2010).

Javni dolg države se je leta 2009 glede na leto 2008 povečal z 8,3 na 12,5 milijarde evrov (skupaj za okoli štiri milijarde evrov), do 30. septembra lani pa za dodatno milijardo evrov, na 13,5 milijarde evrov.

Izkrivljena podoba slovenskega zadolževanja

V Financah sem v lanski kolumni Slovensko gospodarstvo je Ponzijeva shema (165/2010) opozoril na hazardersko zadolževanje slovenskih podjetij, za katero so najbolj odgovorni menedžerji podjetij, ki so v dolgoletnem obdobju debelih krav pred letom 2008 ekscesno zadolžili podjetja in jih izpostavili velikemu finančnemu tveganju, da bodo bankrotirala ob poslabšanju gospodarskih razmer.

Ekscesno zadolženost slovenskih podjetij, ki močno izstopa tudi v mednarodnem merilu, najbolj pooseblja prejemnik nagrade menedžer leta 2007 Bine Kordež, ki je ob prevzemu menedžerske nagrade brez zadržkov javno razkril pogubno formulo dolgoletnega vodenja Merkurja z razvpito izjavo, da Merkur ne bo vračal dolgov, ampak se bo še dodatno zadolžil (glej Združenje Manager, odvzemi nagrado Kordežu , 185/2010).

Kljub zgodbi o Kordeževem hazarderskem zadolževanju Merkurja, ki uteleša problematično zadolževanje podjetij pred letom 2008, smo v slovenskih medijih priče gorečim branilcem nacionalnega interesa v podobi Mije Repovž, ki vedno znova pretakajo krokodilje solze za Binetom Kordežem in s svojimi nestrokovnimi, politikanskimi, senzacionalističnimi in histeričnimi medijskimi izpadi že leta in leta izkrivljajo resnično podobo slovenskega zadolževanja.

Ustavite zadolževanje!

Analiza celotnega slovenskega dolga prinaša več pomembnih sporočil.

Prvič, celotni dolg slovenskih podjetij, prebivalstva, finančnega sektorja in države je leta 2009 dosegal 69 milijard evrov. V Sloveniji so najbolj zadolžena podjetja, ki po zadolženosti izstopajo tudi v mednarodnem merilu.

Drugič, v Sloveniji smo bili do leta 2008 priče eksplozivni rasti zasebnega dolga podjetij, prebivalstva in finančnega sektorja (bank), medtem ko se je rast javnega dolga države med letoma 2006 in 2008 ustavila. Javni dolg države je eksplodiral po letu 2008 z nastopom Pahorjeve vlade.

In tretjič, aktualne javne polemike o dejanski zadolženosti slovenske države so izredno dobrodošle, saj prinašajo spoznanje, da mora tudi Pahorjeva vlada ustaviti eksplozivno zadolževanje države, ki nas vodi v nepovratno brezno državnega bankrota.

Stanislav Kovač je ekonomist.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Višji davki udarili japonsko potrošnjo in naložbe 1

Od aprila, ko je vlada premiera Šinza Abeja zvišala prometni davek (njihvoa različica DDV), se je BDP skrčil za 1,7 odstotka

FINANCE
Članki
Članki Casinoju Bled prihodki letos upadli za petino 4

Gold Club čaka na soglasje vlade za prodajo državnega deleža, s čimer bi postal večinski lastnik igralnice

FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki (foto) Pahor na Mosu: Država nas še vedno stane preveč 48

Vlada Mira Cerarja ima ob visoki podpori javnosti realne možnosti, da Slovenijo popelje na pot okrevanja, meni predsednik države.

MLADI
Učitelji
Učitelji Zamude in novosti finančnega opismenjevanja

Država zamuja pri postavitvi osrednje spletne strani, ki bo namenjena finančnemu opismenjevanju prebivalstva; so pa v šolskih programih...

FINANCE
Članki
Članki Med slovenskimi potrošniki je več optimizma, a ostajajo previdni

Gospodarsko rast občuti petina prebivalcev in v spremembah nakupovalnih navad se že kaže nekaj optimizma

FINANCE
Članki
Članki Dragonja: Za eno delovno mesto je država dala 60 tisoč evrov 30

Minister za gospodarstvo je izračunal, da so državne spodbude v zadnjem triletju omogočile 12 tisoč zaposlitev; pa so te dolgoročne?

PRO
Članki
Članki Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev

Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam