Čas branja: 3 min
27.02.2001  16:05

Liberalizacija slovenskega telekomunikacijskega sistema je zaradi približevanja EU nujna, vendar to ni proces, ki bi se zgodil čez noč. Korake liberalizacije je treba načrtovati zelo postopno, sicer lahko ta privede do kaosa v sistemu. Pravila igre, ki jih izsiljujejo novi akterji telekomunikacijskega sistema (Incotel), mora potrditi politično neodvisen regulativen organ (podelitev koncesij). Ta mora poskrbeti tudi za ustrezne dogovore med operaterji o ekonomskih in tehničnih vidikih medomrežnega povezovanja. V nasprotnem primeru lahko povezovanje privede do nenadzorovanega padca cen, kar lahko nadalje povzroči nenadzorovan padec cen delnic operaterjev fiksne telefonije in pozneje še operaterjev mobilne telefonije. Vlada Republike Slovenije mora biti zato pozorna na več dejavnikov postopne liberalizacije.

- Zmanjšati mora politične vplive na neodvisni regulativni organ.

- Sedanji dogovori med mobilnimi in fiksnimi operaterji niso primerni za dogovore med fiksnimi operaterji.

- Cena medomrežne povezave mora temeljiti na stroškovnih modelih in metodah.

- Povečati mora ceno lokalnega impulza za okoli sto odstotkov. Izkušnje v liberaliziranih sistemih v zahodni Evropi kažejo, da cena medomrežne povezave teži proti ceni lokalnega impulza. Prenizka cena lokalnega impulza bi povečala nekonkurenčnost slovenskega telekomunikacijskega sistema v primerjavi z evropskim in zmanjšala akumulacijo kapitala za razvoj tega sistema pred vključitvijo v večji evropski sistem in po njej.

- VOIP (internetna telefonija) se mora s stališča medomrežne povezave obravnavati enako kot klasična telefonija, saj gre le za drugačen (cenejši) način prenosa. Ekonomsko gledano je to ista kategorija, saj vpliva na količino ustvarjenega prometa enako kot klasična telefonija.

- Preprečiti mora prevelike razlike v cenah medomrežnih povezav, s čimer bi onemogočila preveliko preprodajo minut in skrivanje številk. Tu gre za negativen učinek liberalizacije, ker uporabnik ne vidi številke klicočega.

Vlada Republike Slovenije mora poskrbeti za ugodna posojila za horizontalno združevanje (strateški prevzemi) s podobnimi operaterji predvsem tam, kjer nas vežejo močne tradicionalne vezi (jugovzhodna Evropa). Za zdaj še edini fiksni operater Telekom Slovenije ima v primerjavi s podobnimi operaterji v EU bistveno prenizko razmerje dolžniškega nasproti lastniškemu kapitalu, kar dokazuje zelo nedejavno politiko. Posledica tega je tudi nizka donosnost lastniškega kapitala, kar mu na dolgi rok zelo znižuje konkurenčnost. Dejavna politika vseh operaterjev bi tudi zelo povečala akumulacijo kapitala v slovenskem telekomunikacijskem sistemu in mu s tem omogočila hiter razvoj in visoko konkurenčnost pred vključitvijo v večji ekonomski sistem in po njej.

Glede privatizacije in s tem odprodaje lastniškega deleža države nosilke strateškega upravljanja telekomunikacijskega sistema Telekoma Slovenije in njegovih hčerinskih podjetij je v zadnjem času zelo pogosto slišati izjave o odprodaji tega deleža po čim višji ceni in čim prej, kar posledično pomeni zanemarjanje strateškega vidika odprodaje. Te izjave so brez realne podlage. Pri odprodaji bi bilo namreč treba upoštevati več strateških vidikov.

- Zaradi hitre rasti internetnega omrežja (cenejši način prenosa) bi morali Telekom Slovenije s hčerinskimi podjetji poskušati odprodati partnerju, ki ima zelo razvito interno omrežje, saj bi mu lahko ponujal poceni dostop do internetnih storitev.

- Liberalizacija bo povzročila padec cen zakupljenih vodov do vseh lokacij po Evropi in svetu in prednost v globalizaciji bodo imela podjetja z razvitim omrežjem interneta. Zato se nagibam k odprodaji deleža kakšnemu od ameriških operaterjev z zelo razvejenim internetnim omrežjem (MCI, GTS ali recimo evropska TELIA).

- Upoštevati je treba slabe izkušnje nekaterih evropskih operaterjev pri odprodaji svojih deležev nekaterim evropskim operaterjem. Slednji po prevzemu umetno znižajo ceno terminacije do prevzetih operaterjev in akumulirajo veliko količino svetovnega prometa ter ga prikažejo kot svojega in pošljejo do prevzetih operaterjev. S tem zvišujejo svoj dobiček in znižujejo dobiček prevzetih podjetij. Poleg tega tudi na drugih področjih uveljavljajo le lastne interese, namesto da bi skrbeli za povečevanje vrednosti enote lastniškega kapitala prevzetega podjetja. Z drugimi besedami, gre za pretakanje kapitala iz prevzetega podjetja v podjetje, ki je izvršilo prevzem, kar posledično pomeni padec cen delnic prevzetega operaterja ter akumulacijo dobička in s tem ekonomsko rast le operaterja, ki je izvršil prevzem (primer telekoma Italije v Avstriji in Jugoslaviji).

- Prevzem s strani večjih operaterjev je veliko bolj ugoden, saj pokrivajo večji del trga in so v svetovnem merilu pogajalsko veliko močnejši.

Liberalizacija in z njo povezani strateški prevzemi so torej kompleksno področje in pred vlado je zahtevna naloga, da uskladi svoje interese z dolgoročnimi interesi povečanja vrednosti celotnega telekomunikacijskega sistema v Sloveniji.

Preberite tudi:

01.03.2001
25.03.2001

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki 'Gospodarstvo bo ponovno plačevalo premijo za politično negotovost' 31

Ekonomisti o tem, kakšne posledice bo za Slovenijo imelo slavje Zorana Jankovića na kongresu PS

FINANCE
Članki
Članki Čufer ne izključuje možnosti nove zadolžitve - še letos 39

"Če se bo pojavila priložnost ali razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili," pravi minister

FINANCE
Članki
Članki Na BS ne vedo, ali imajo Janukovič & Co. denar tudi v slovenskih bankah 1

Evropska unija je nekaterim ukrajinskim državljanom zamrznila njihovo premoženje. Z Banke Slovenija so nam medtem sporočili, da ne...

FINANCE
Članki
Članki Gospodarstveniki: Nestabilno okolje odganja tuje naložbe, čas za trojko? 48

"Če sami nismo sposobni voditi lastne države, se lahko vprašamo, ali si jo zaslužimo," pravi podjetnik Igor Akrapovič.

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Deset stvari, da pri nas posel zaživi

Zakaj je v Sloveniji tako težko poslovati in ustvarjati dobiček

OGLAS
FINANCE
DDV in poslovanje s tujino: kako ga pravilno obračunati

DDV sistem je nemalokrat zakompliciran, posebej pri poslovanju s tujino – pogoste so namreč dileme, ko je storitev predmet obdavčitve v...