Komentar

Socialistična država. Socialističen biznis?

Čas branja: 2 min
15.12.2010  22:30

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Siemens dodaj
Mark Zuckerberg dodaj
Time dodaj

Pred leti so naši švedski lastniki začudeno spremljali razpravo o vplivu države na gospodarstvo. Razmere se niso nič spremenile. Zaradi države in podjetnikov.

Vsi podjetniki ne sodijo v isti koš. Upam, da bodo kritiko vzeli dobronamerno.

Na Financah smo pripravili nekaj podjetniških forumov in ugotovili, da se veliko podjetnikov dogodkov udeleži, če so na njih politiki. Podjetniki tudi poslušajo najraje politike. Ko jim podjetniki govorijo o svoji podjetniški poti, ideji, prijemih, kako je biti prvi v svoji mednarodni niši, kako se dela biznis, in ne politika, dvorano nevljudno zapuščajo. Podjetniki zavijajo z očmi, če kdo omeni preganjanje korupcije. Bojim se, da ker jih v kalnih razmerah, v omrežjih, hoji po robu, veliko bolje živi kot v konkurenčnem okolju. To je kratkovidno.

Siemens je pred leti podkupoval z milijardo evrov, ker je bilo tako lažje dobiti posel. Po nekaj aretacijah, milijarde spet dajejo za osnovno dejavnost in veliko prodajajo. Ne, ker podkupujejo, ker so dobri, je zapisal Economist. Naše podjetnike je strah, ko vidijo Zidarja, Tovšakovo ali Kordeža v rokah policije. Ker se bojijo, da bodo dobili še manj plačano. Tudi goljufije niso dobre za posel, za pošten posel.

Pa ni samo ocenjevanje okolja problem nekaterih naših menedžerjev, še večji problem je ocenjevanje samih sebe. In tako leta 2010 dobimo pojav socialističnega podjetnika, ki duši biznis, ki spodbuja vegetiranje, ki zavira rast posameznikov in ne nazadnje države.

Poglejmo pet primerov tipičnega slovenskega socialističnega podjetništva, ki ne sodi v leto 2010. Ni osebno, moti me pojav.

1. Nekdanji nadzornik velikega paradržavnega podjetja je zadnjič kolegici izrekel: "Ne bom komentiral. Veste, ta omrežja so zelo maščevalna." Slovenske nadzornike podjetij je strah politike, in to politike, ki jih je imenovala. V slovenski realnosti ob tem odpade kakršnokoli resno upravljanje podjetij, pade domneva, da se merkurji in vegradi ne morejo več ponoviti. To zmanjšuje konkurenčnost ne le podjetij, temveč države.

2. Podjetnik mi je razlagal, da v Sloveniji ni mogoče dobiti denarja, da ga je v tuji banki dobil v enem popoldnevu. Od slovenske paradržavne ustanove je želel dodatno ponudbo za neko storitev, povezano s posojilom. Po treh dneh mu je še niso pripravili. Veste, biznisu je težko plačevati državo in njene uslužbence, ko od njih, da posplošim, nima nič.

3. Z drobnogledom iščemo podjetja za našo rubriko Lomilci krize. Veliki trgovec nam namigne, da bi neko slovensko podjetje lahko postalo ekskluzivni dobavitelj. Po 14 dneh je sporočil, da ne bodo sodelovali s Slovencem. V 14 dneh ni utegnil priti na pogovor. Svoboden trg, svoboden svet. Izgubljena priložnost.

4. Osebna izkušnja. Pri nekem znanem slovenskem proizvajalcu sanitarne opreme so mi rekli, da servisa ne morem naročiti po telefonu, ampak pisno. Sem vprašala, ali po pošti in ali vedo, da smo leta 2010? Niso dojeli sarkazma, smo se pa dogovorili, da gre tudi elektronsko. Od naročila do popravila je minila cela večnost.Mogoče ne razumem dobro pojmov učinkovitost, vitkost, organizacija, krčenje stroškov. Upam, da bodo razumeli, zakaj bom šla drugič h konkurenci.

5. Ker je zima, ne morem brez smučišča. Gre za slovenski stereotip, naj sosedu crkne krava, namesto, če bo šlo meni in sosedu dobro, bo šlo dobro celi vasi. Najbolj slikovito smučišče v Sloveniji. S hotelom in žičnicami, a različnimi lastniki. Parkirišče pod gondolo je last žičnic, menedžmenta pa se nista mogla dogovoriti, da bi imeli rezervirane prostore za goste hotela, da ti ne bi imeli težav s prestavljanjem avtomobilov in tovorjenjem prtljage. In to 50 kilometrov od avstrijskih smučišč. K nam ne grem, v Avstriji zapravim več tisoč evrov. Hotel na slovenskem vrhu je zdaj zaprt. Ne nujno zaradi tega problema.

Za rast ne potrebujemo velikih inovacij in državnega denarja. Z izboljšanjem storitev, večjo učinkovitostjo, z zdravo pametjo, z malo denarja, v podjetjih in javnem sektorju, če le ne bi bilo omenjenih pojavov, bi lahko spodbudili gospodarstvo. Super bi bilo, če bi bil Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka in od včeraj Timeova osebnost leta, Slovenec. Še več bi naredili, če bi nabrcali v rit socialistične ljudi in prakse.

karikatura


Več iz teme:  

FINANCE
Prenesite si posebno prilogo Davki, dolgovi in terjatve

V njej pišemo o tem, kaj bodo preverjali davčni inšpektorji, kako dobi država podatke iz tujine in seveda tudi o tem, kako ukrepati ob...

Preberite tudi:

15.12.2010
15.12.2010

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kako dolgo bosta bencin in dizel še stala okrogel evro? 4

Ministrstvo za finance je sprva preprečevalo zdrs cene litra dizla in bencina pod evro, nato pa preprečilo rast nad evro. Kako dolgo še?

FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci