Kranjćević: V Sloveniji imamo nadpovprečno kakovostne mobilne storitve

08.12.2010  11:25
Prvi mož Telekoma Ivica Kranjčević odgovarja na vprašanja bralcev Finance.si

Objavljamo prvi del intervjuja s predsednikom uprave Telekoma Slovenije Ivico Kranjčevićem. Odgovarja na vprašanja bralcev Finance.si, ki so nam jih ti poslali pred časom. V uredništvu smo med zbranimi nekaj vprašanj izbrali in mu jih tudi zastavili.

ivica kranjčević

Kje vidite vaše hčerinsko podjetje GVO po izvedbi projekta Orion? Ali boste prodali podjetje ali vidite podjetje kot del skupine Telekom Slovenije ter ali bo podjete GVO ostalo kot celota?

Podjetje GVO bo tudi po prenovi in reorganizaciji Skupine Telekom Slovenije ostala naša samostojna hčerinska družba, vendar pa bomo k matičnemu podjetju pripojili del, ki skrbi za vzdrževanje omrežja, odpravo napak in priključevanje novih priključkov. Tako se bo družba usmerila v gradnjo telekomunikacijskih omrežij doma in v tujini. Prav tu vidimo veliko priložnost v gradnji nekaterih zanimivih omrežij ter mednarodnih in magistralnih zmogljivosti.

Zakaj Mobitel ne omogoča, da bi njegovo že zgrajeno UMTS omrežje uporabljali tudi Simobil, Tušmobil in T-2? Ali je smiselno, da se v Sloveniji gradi tri vzporedna UMTS omrežja?

Država se je odločila za infrastrukturno konkurenco, ko je podelila štiri odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje storitev UMTS/IMT-2000 (tri odplačno in eno brezplačno). Na podlagi odločb APEKa so vsi štirje operaterji dolžni zgraditi omrežje UMTS in zagotoviti pokrivanje prebivalstva in ozemlja s storitvami UMTS skladno s ponudbo, dano na javnem razpisu oziroma v vlogi za dodelitev frekvenc.

Nihče v Sloveniji ne more trditi, da ima UMTS omrežje že izgrajeno. Mobilni operaterji torej med seboj tekmujejo tudi s stalnim izboljševanjem kakovosti omrežja, zaradi česar imamo v Sloveniji nadpovprečno kakovostne storitve mobilnih komunikacij. Druga alternativa bi bila odločitev države za storitveno konkurenco, kjer bi si več operaterjev delilo eno omrežje in bi na trgu tekmovali pretežno le s cenami in nihče ne bi bil zainteresiran za vlaganje v boljše omrežje.

Ali so se do danes potrdile vse ugotovitve iz študije svetovalnega podjetja Vafer, ki je bila opravljena pred nakupom makedonskega Cosmofona, ali pa je študija kaj spregledala oziroma se kje zmotila?

Svetovalno podjetje Vafer, ki sem ga takrat vodil, je opravilo skrbni tehnični pregled Cosmofona, danes One, preverilo tehnično-tehnološke značilnosti omrežja, skladnost z mednarodnimi standardi in z ugotovitvami seznanilo takratno upravo Telekoma Slovenije. Opravljena analiza je še vedno aktualna. V tehnično-tehnološkem smislu je One sodobna, tehnološko napredna družba. Z drugimi vidika nakupa se Vafer ni ukvarjal.

Kaj “mečkate” s to optiko? Smo pred letom 2011, prestolnica pa niti znotraj obroča še ni pokrita. Časi bakrenega kabla in paric so že zdavnaj mimo. Torej, kdaj bo prestolnica optična?

Da bi bili časi bakrenih kablov in paric že davno mimo, vsekakor ne drži - ne pri nas ne nikjer drugje po svetu. Čeprav je bilo bakreno omrežje večinoma grajeno za potrebe klasične telefonije, je njegova kakovost v večini primerov ustrezna tudi za uporabo tehnologij iz nabora xDSL. Bakrena omrežja zaenkrat tudi še povsod prevladujejo.

Temu pritrjuje tudi dejstvo, da številni uporabniki, ki sicer imajo možnost takojšnjega priklopa na optično omrežje, še vedno vztrajajo na priključkih xDSL, saj ta tehnologija zadostuje njihovim potrebam in zagotavlja primerno kakovost. Poleg tega tehnologije iz nabora FTTx predpostavljajo tudi bakrena dostopovna omrežja na krajših razdaljah.

Glede na podatke, ki so bili objavljeni o menežerskih prejemkih v Dnevniku, ali lahko potrdite, da uprava Telekoma v letu 2009 iz naslova upravljanja družb v tujini res ni imela nikakršnih prihodkov?

Člani uprave Telekoma Slovenije v prejšnjem mandatu za delo v upravnih odborih oziroma poslovodnih organih hčerinskih družb doma in v tujini niso prejemali nobenega plačila. Taka je bila tudi odločitev nadzornega sveta.

Ali lahko navedete vsaj enega nacionalnega operaterja v Evropi, ki zahteva za kakršnokoli uporabniško spremembo poslani zgolj obrazec v pisni obliki ali preko faksa? To je namreč za Telekom edini veljavni postopek, pa ne izgovarjajte se na razne elektronske oblike, ker jih enostavno ni.

Vprašanje je precej nejasno. Naš naročnik lahko vse spremembe ureja na več načinov: preko servisnih strani, na brezplačni številki 080 8000, v Mobitelovih centrih, na razpolago ima dva naslova elektornske pošte info@telekom.si in info@siol.net, na spletni strani [www.siol.net] pa so v zavihku Pomoč in podpora/Datoteke na voljo tudi vsi potrebni obrazci z navodili, kako se jih pravilno izpolni.

Za ureditev določene spremembe potrebujemo točno določene podatke, ki so natančno opredeljeni na ustreznem obrazcu, ki ga mora naročnik podpisati. Pošlje ga lahko tudi po elektronski pošti. Take formalnosti so nujne ne samo zaradi spoštovanja našega zakona in obligacijskega zakonika, ampak predvsem zaradi zavarovanja naročnika samega. Kakor mi je znano, je podobno pri vseh operaterjih.

Jutri bomo objavili drugi del intervjuja, v petek pa njegov zaključek.

Kdo je Ivica Kranjčević

Rodil se je leta 1952 v Leskovcu v Srbiji. Leta 1975 je končal Fakulteto za elektrotehniko in se takoj po diplomi zaposlil v Iskri. Tri leta kasneje se zaposlil v nekdanjem PTT Slovenije ter tam na več različnih funkcijah ostal do leta 1986. Nato je kot pomočnik predsednika republiškega sekretariata za promet in zveze ter kasneje pomočnik ministra za pošto in telekomunikacije služboval na republiškem komiteju za promet in zveze oziroma ministrstvu za promet in zveze.

V letih od 1992 do 1996 je bil v PTT Slovenije oziroma Telekomu Slovenije zaposlen kot direktor sektorja za informatiko oziroma sektorja za telekomunikacije. Leta 1996 je v Mobitelu prevzel mesto pomočnika direktorja, dve leti kasneje pa je postal direktor tehničnega področja. Ob tem je bil med letoma 1994 in 1999 predsednik Sveta za radiodifuzijo Republike Slovenije.

Marca 2007 je prevzel mesto predsednika uprave/generalnega direktorja Voljatela/Tušmobila, ki ga je opravljal do konca oktobra lani, ko je prevzel vodenje zasebne svetovalne družbe Vafer.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije ga je 4. decembra 2009 imenoval za novega predsednika uprave družbe, na tem položaju pa je nasledil Bojana Dremlja. Kranjčeviću je štiriletni mandat nastopil 13. marca letos.

Preberite tudi:

09.12.2010
10.12.2010

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Cerarjeva gorjača: za višje plače izbrancem javnega sektorja DDV na 24 odstotkov za vse?! 22

Volitve bodo: v vladi računajo, kako bi lahko sfinancirali milijardo evrov letnega poviška plač za (nekatere) javne uslužbence

FINANCE
Članki
Članki Kako je mogoče, da v Sloveniji lahko največ zapravljajo Korošci 1

Skoraj tisoč evrov večje dohodke na leto imajo Korošci od slovenskega povprečja, kažejo podatki statističnega urada. Raziskali smo,...

DRAŽBE
Članki
Članki Kako je država v Lipici nategnila delavce 5

Z domnevno spornimi posli pred začetkom stečaja naj bi bila stečajna masa Lipice Turizma prikrajšana za nekaj manj kot sto tisoč...

DRAŽBE
Članki
Članki Zadenite mojo hišo – prodaja nepremičnine z nagradno igro

Ne morete prodati hiše? Organizirajte nagradno igro! To je opozorilo, kaj omogočajo nove tehnologije, razmislek, da se vsega sistemsko ne...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Finančne spodbude za zaposlovanje, ki jih lahko izkoristite v letu 2018 1

Od oprostitve plačila prispevkov zaposlenega, povračila stroškov usposabljanj do subvencij za (samo)zaposlene

OGLAS
AGROBIZ
Novice
Novice Kmetijske znanosti v Sloveniji na pragu odličnosti

Slovenski center odličnosti za kmetijske znanosti bo izboljšal raziskovalno in inovacijsko učinkovitost slovenskega kmetijskega sektorja.

IKT
Članki
FINANCE
Prav je, da Cerar izgubi volitve 13

Dobra vlada bi razmišljala o tem, kako znižati DDV, in ne o tem, kako ga še zvišati.

FINANCE
SUBV
Članki
Članki To so subvencije, do katerih lahko pridete ta hip

Samo prek razpisov gospodarskega ministrstva je trenutno že na voljo za okoli 30 milijonov evrov spodbud