Simbol današnje Slovenije je Titanik: država se potaplja, le orkester še igra. Kdaj bomo to spoznali? Kdaj se bomo Slovenci otresli iluzije, da je Slovenija evropska država? Slovenci živimo v prepričanju, da smo Evropejci, saj naša "elita" hodi v šoping v Milano in London (v socializmu smo hodili le v trste in klagenfurte), imamo evro ter smo člani EU in šengenskega območja. Enako tudi otroci živijo v prepričanju, da jim bo Miklavž čez dober teden prinesel vse, kar so mu napisali v pismu ...

Toda boleče spoznanje tega tedna je: Slovenija je po svoji mentaliteti, ravnanju in delovanju mafijska balkanska država. Za to uro resnice se lahko zahvalimo Pahorjevi nekdanji desni roki Simoni Dimic in mlajšemu sinu ljubljanskega župana Juretu Jankoviću. Oba sta simbola slovenske elite. S svojim obnašanjem do te države in njenih institucij sta pokazala, da je Slovenija s svojimi institucijami njuna talka; te elite so povsem ponotranjile vzorce, ki jih označujemo s pridevnikom "balkanski".

Te elite so si podredile državo: iz njene davkoplačevalske blagajne cuzajo denar in jo zlorabljajo za obračune proti svojim političnim nasprotnikom; če se institucije morda obrnejo proti njim, jih z odvetniškimi pisarnami paralizirajo. Kar niti ni težko: kako naj si sodna veja oblasti zasluži spoštovanje, ko pa Ciril Ribičič, nekdanji predsednik stranke naslednice partije (simbola kratenja človekovih pravic) in nekdanji ustavni sodnik, za odvetniško pisarno napiše pravno mnenje, da se Simoni Dimic ni treba odzvati vabilu protikorupcijske komisije, saj naj bi ji s tem bile kratene človekove pravice?

Je iz tega vlaka sploh možno izstopiti? Si predstavljate, da sodna veja oblasti najprej leto dni ni bila sposobna najti predsednika vrhovnega sodišča, nato pa v porog zaupanju v pravno državo najdejo osebo, ob kateri je del slovenske javnosti že pred desetletjem omedleval zaradi njene vloge v socialističnem izvajanju prava? Svoja pričakovanja za prihodnje desetletje lahko prav zaradi take zastopanosti ključnih državnih institucij radikalno znižamo.

Zato je ob Pahorjevih izjavah o zmagovalkah krize logično vprašanje: kje bo Slovenija leta 2015? Logičen sklep dogajanja v državi je: Slovenija bo čez pet let država revnih državljanov, zadolženih čez glavo, brez pravne varnosti za državljane, ki si ne morejo privoščiti ekstremno dragih odvetniških pisarn, in brez perspektive za otroke. Svoboda govora bo teoretski pojem, ko pa se bo kdo nanjo skliceval, ga bodo utišali odvetniki, sodniki in policisti, njegov delodajalec pa bo ob pomembne prihodke. Na vrhu se bo le še bolj utrdilo nekaj nedotakljivih, ki bodo imeli dobre odvetnike in se jih bodo represivni organi bali, tudi zato, ker jih bodo ljudje imeli radi - tako kot imajo radi Silvia Berlusconija, ki v svoji ljudskosti daje videz, da je eden izmed njih. Tudi v Sloveniji se bo iz rdeče buržoazne elite kmalu našel junak, ki bo ljudstvu dal to, kar si želi: stadione, fuzbal in zastonj čevapčiče.