Komentar

Public enemy: Združenje Manager, odvzemi Kordežu nagrado!

Čas branja: 5 min
22.09.2010  22:30
O Binetu Kordežu, ki je zanič menedžer z laskavo menedžersko nagrado

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Merfin dodaj
Merkur dodaj
Bine Kordež dodaj
Združenje Manager dodaj

Združenje Manager je pred dnevi (17. septembra) v posplošeni izjavi za javnost medlo obsodilo nesprejemljiva dejanja menedžerjev, ki so z napačnimi odločitvami prezadolžili podjetja, jih likvidnostno izčrpali in spravili na rob bankrota. Ker je isto Združenje Manager leta 2007 s škandalozno podelitvijo menedžerske nagrade tedanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu močno omajalo verodostojnost menedžerskega poklica, je skrajni čas, da združenje pomete tudi pred svojim pragom in Kordežu odvzame podeljeno nagrado.

Nagrada za lobiranje

V Financah sem oktobra 2007 v kolumni Nagrada za lobiranje (199/2007) opozoril na spornost podeljene nagrade Kordežu.

Ob takratnem splošnem molku medijske, ekonomske in druge javnosti sem podrobno analiziral štiri formalna merila Združenja Manager, ki so bila podlaga za podelitev prestižne nagrade. Analiza je pokazala, da se Merkur po merilih Združenja Manager še zdaleč ni uvrščal med najboljša slovenska podjetja v letu 2007, vendar je Kordež kljub temu prejel prestižno nagrado. V kolumni sem poudaril, da je bila nagrada Kordežu dejansko zlobirana in podeljena izključno zaradi izvedbe največjega menedžerskega prevzema po letu 1990, ki ga je Kordež izpeljal le nekaj tednov pred podelitvijo nagrade.

Nagrada za bankrot

graf

Kordež je ob prevzemu menedžerske nagrade tudi javno razkril skrivnostno formulo dolgoletnega vodenja Merkurja z znamenito izjavo, da Merkur ne bo vračal dolgov, ampak se bo še dodatno zadolžil. Podatki iz grafa o gibanju čistih prihodkov od prodaje, kapitala in dolga Merkurja po letu 1998 razkrijejo, da je Kordeževa "zgodba o uspehu" med letoma 1998 in 2007, ko je prevzel vodenje podjetja in prejel menedžersko nagrado, dejansko zgodba o ekscesnem zadolževanju Merkurja, d. d., ki je glavna družba v skupini Merkur (glej graf Gibanje prodaje, dolga in kapitala Merkurja). Po letu 1998 se je hitra rast Merkurjeve prodaje financirala z eksplozivno rastjo zadolževanja podjetja (merjeno z obsegom finančnih in poslovnih obveznosti) ter precej manj z lastnimi sredstvi podjetja (kapitalom).

Zadolževanje in knjigovodski triki

Omenjeni graf tudi sporoča, da se je z nastopom gospodarske in finančne krize leta 2008 rast Merkurjeve prodaje ustavila in lani z velikim upadom napovedala zaton Kordeževe "zgodbe o uspehu". Hkrati so se še bolj razprle škarje med dolgom in kapitalom Merkurja, saj se je skupni dolg podjetja v zadnjih dveh letih dodatno povečal, medtem ko je vrednost kapitala strmoglavila na raven iz leta 1998.

Analitik Financ Karel Lipnik je v letošnjem avgustovskem članku Rešiti Merkur ali raje potopiti? (7. avgusta 2010) opozoril, da je bila skokovita rast knjigovodske vrednosti kapitala v letu 2007 zgolj knjigovodski trik, povezan z menedžerskim prevzemom Merkurja, ki ga je izpeljala družba Merfin, kjer je Kordež največji posamezni lastnik. Po umiku z borze leta 2007 so namreč banke upnice delnice Merkurja ovrednotile po knjigovodski vrednosti.

Uprava Merkurja je zato izvedla več prevrednotenj premoženja, s katerim je navila kapital družbe. Lani, ko je "navita" vrednost kapitala izpuhtela z odpisom Merkurjeve terjatve, se je dokončno razkrila tudi pogubna zadolženost Merkurja; v letih 1998 in 2009 se je dolg Merkurja povečal za 589 milijonov evrov (s 112 na 701 milijon evrov), medtem ko se je v istem obdobju vrednost kapitala povečala samo za 14 milijonov evrov (s 108 na 122 milijonov evrov).

Ekscesno zadolženi Merkur

graf

Pogubno Merkurjevo prezadolženost slikovito prikazujeta tudi graf o zadolženosti, prikazani s količnikom finančnega vzvoda, ki kaže razmerje med dolgom (poslovne in finančne obveznosti) in kapitalom - višja je vrednost finančnega vzvoda, večje je finančno tveganje, da podjetje v slabših gospodarskih razmerah ni sposobno poravnati svojih obveznosti do upnikov. Podatki iz grafa o finančnem vzvodu povedo, da je bil Merkur leta 1998 manj zadolžen od povprečne zadolženosti v panogi trgovine in nekoliko bolj zadolžen od povprečja v celotnem gospodarstvu.

Lani, ko je izpuhtela "navita" knjigovodska vrednost kapitala iz leta 2007, je bila zadolženost Merkurja, merjena s količnikom finančnega vzvoda, že približno trikrat večja od sicer velike zadolženosti v panogi trgovine in celotnem gospodarstvu (glej graf Finančni vzvod). Ker kapital ne zapade v plačilo, obveznosti do bank in dobaviteljev pa mora podjetje poravnati ne glede na gospodarske razmere, je Kordež z dolgoletnim ekscesnim zadolževanjem Merkurja v obdobju debelih krav podjetje izpostavil izredno velikemu finančnemu tveganju, da ob poslabšanju gospodarskih razmer (obdobje suhih krav) ne bo moglo poravnati svojih obveznosti do upnikov in bo zato bankrotiralo.

Prezadolženost je uničila Merkur

graf

Pogubno prezadolženost Merkurja potrjuje tudi drugi finančni kazalec zadolženosti, izkazan z razmerjem med neto dolgom podjetja in denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA je približek za denarni tok iz poslovanja in pomeni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo).

Kazalec razmerja med neto dolgom in EBITDA je groba ocena o številu let, ki so potrebna, da podjetje iz ustvarjenega denarnega toka iz poslovanja odplača finančni dolg brez kakršnihkoli vlaganj v osnovna sredstva. Po teoriji poslovnih financ velja, da za finančno zdrava podjetja kazalec ne presega vrednosti pet, medtem ko vrednost kazalca nad deset pomeni, da podjetje ne ustvarja zadostnega denarnega toka za poplačilo finančnih dolgov, da je dolgoročno zelo zadolženo in da pri bankah ne more dobiti denarja.

graf

Podatki iz grafa o finančnem kazalcu neto dolg/EBITDA dodatno potrjujejo, da je Kordež močno prezadolžil Merkur že na vrhuncu dolgoletne konjunkture (obdobje debelih krav), saj je omenjeni kazalec v letih 2005 in 2007 poskočil s 6,5 na kar 10,2, medtem ko je lani ob velikem upadu prihodkov in denarnega toka iz poslovanja dosegel skrb zbujajočo vrednost 13,8 (glej graf Zadolženost Merkurja).

Da je Merkur dejansko bankrotirano podjetje, sporoča tudi primerjava Merkurjeve lanske zadolženosti z zadolženostjo preostalega gospodarstva: lani je bila vrednost omenjenega finančnega kazalca pri Merkurju 13,8, v panogi trgovine 6,1, celotnem gospodarstvu 5,8 in predelovalnih dejavnostih samo tri (glej graf Primerjava zadolženosti).

Likvidnostno izčrpani Merkur

graf

Porazna dediščina Kordeževega dolgoletnega vodenja Merkurja se kaže tudi v hudih likvidnostnih težavah podjetja, saj Kordež v dolgoletnem obdobju debelih krav ni ustvaril niti zadostne likvidnostne rezerve za slabe čase. Podatki iz grafa o kratkoročnem količniku likvidnosti (sposobnost podjetja, da poravnava kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi sredstvi) kažejo, da je bila po letu 1998, ko je Kordež prevzel vodenje Merkurja, vrednost omenjenega kazalca likvidnosti vseskozi nižja od vrednosti dva, ki je po teoriji poslovnih financ priporočena likvidnost (glej graf Likvidnost Merkurja).

Še več, nizka in padajoča vrednost kazalca kratkoročne likvidnosti po letu 1998 sporoča, da je bil Merkur v slabi likvidnostni kondiciji tudi v dolgoletnem obdobju debelih krav. Z nastopom gospodarske krize leta 2008 se je plačilna nesposobnost Merkurja dodatno zaostrila in lani strmo upadla na rekordno nizko vrednost.

Bine Kordež je zanič menedžer

Finančna analiza dolgoletnega Kordeževega vodenja Merkurja po letu 1998 pokaže, da je dobitnik menedžerske nagrade leta 2007 dejansko zanič menedžer, ki je v dolgoletnem obdobju debelih krav pred letom 2008 podjetje močno zadolžil, namesto da bi ga razdolžil. Hkrati v obdobju velike gospodarske rasti pred letom 2008 ni ustvaril potrebne likvidnostne rezerve za krizno obdobje suhih krav, kar bi morala biti značilnost vsakega preudarnega menedžerja.

Kordeževo poslovno hazarderstvo so skozi tranzicijo dolgo podpirali tudi bančni hazarderji, ki so Kordeža kreditirali na podlagi zastave njegovega "dobrega imena", ki je na koncu neslavno propadlo (glej Skrivnost Kordeževega tajkunskega uspeha, Finance 11/2010).

Združenje Manager, odvzemi Kordežu nagrado!

Kordeževo "dobro ime", ki je temeljilo predvsem na dolgoletnem ekscesnem zadolževanju Merkurja, je dokončno propadlo z nastopom gospodarsko-finančne krize leta 2008, ki je močno zmanjšala Merkurjevo prodajo, ustavila dolžniško financiranje podjetja ter prezadolženi Merkur spremenila v nelikvidno in insolventno podjetje.

Skrajni čas je, da Združenje Manager pomete tudi pred svojim pragom in Kordežu odvzame podeljeno nagrado za menedžerja leta 2007, ki je dejansko nagrada za bankrot Merkurja.

Združenje Manager, ki je leta 2007 s podelitvijo menedžerske nagrade Kordežu močno omajalo verodostojnost menedžerskega poklica, bi moralo za vnovično povrnitev zaupanja javnosti v menedžersko-kapitalsko elito odvzeti zlobirano nagrado Kordežu, ki je dejansko nagrada za bankrot Merkurja.

Stanislav Kovač je ekonomist.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Bine Kordež je na prostosti: spet procesne napake 147

Vrhovno sodišče je ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo zaradi nepravilnosti v postopku

FINANCE
Članki
Članki Merkur od tega tedna uradno naprodaj 2

Za stoodstotni delež Merkurja Trgovine pričakuje stečajna upraviteljica Merkurja vsaj 28,5 milijona evrov

DRAŽBE
Članki
Članki Kordeževa hiša prodana krepko nad izklicno ceno 12

Nepremičninska družba Zelena hiša, ki je že lastnica tudi druge polovice hiše ter Kordeževa upnica, je za pol hiše odštela 322...

FINANCE
Članki
Članki Snujeta Pesjak in Papič menedžerski prevzem Merkurja 2.0? 3

Blaž Pesjak in Bojan Papič sodelovanje zanikata; nižje cene od izklicne v neuspelem poskusu prodaje ne bo

DRAŽBE
Članki
Članki Nov poskus prodaje Merkurja Trgovine. Bo zdaj šlo? Novim menedžerjem? 3

Sodišče je stečajni upraviteljici Merkurja dalo soglasje za nov poskus. Bo pomagalo, ker so naprodaj tudi Merkurjevi centri?

PRO
Članki
Članki Izgorelost kot sindrom kroničnega stresa

Kdaj lahko govorimo o sindromu izgorelosti in kdaj o delovni izčrpanosti ter zakaj menedžerji na delo hodijo bolni?