Komentar

Public enemy: Slovensko gospodarstvo je Ponzijeva shema

Čas branja: 5 min
25.08.2010  22:30
O Vegradovi piramidni shemi, ki je dejansko piramidna shema Slovenije

Obveščaj me o novih člankih:  

Finančni razpad gradbenega podjetja Vegrad, ki se je pod vodstvom Hilde Tovšak dolga leta financiralo z ekscesnim zadolževanjem, je prinesel spoznanje, da je Vegrad piramidna dolžniška shema, kjer se stari dolgovi plačujejo z novimi, še večjimi, sistem pa deluje, dokler ne nastopi kriza.

Vegradova zgodba odpira pomembno vprašanje, ali je piramidna shema tudi močno zadolženo slovensko gospodarstvo.

Vegrad je piramidna shema

Po poročanju Financ je zdaj že nekdanji predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič minuli petek izjavil, da je po njegovem mnenju glavni razlog za poslovne in finančne težave Vegrada piramidno poslovanje podjetja (Če Tovšakova ne odstopi do ponedeljka, bom odstopil jaz, Finance, 20. avgusta 2010).

Po navajanju Financ je Boštjančič piramidno poslovanje Vegrada opisal tako, "da se dobivajo vse večji posli in s temi se financirajo manjši projekti izpred let". To po njegovem mnenju lahko traja, dokler cene nepremičnin rastejo, potem pa se to konča.

Dolžniško kolesje Vegradove piramide

V Financah sem minuli teden v kolumni Dolžniška spirala smrti Hilde Tovšak (Finance 160/2010) analiziral finančne posledice dolgoletnega poslovanja Vegrada pod Hildo Tovšak, ki je po besedah nekdanjega prvega Vegradovega nadzornika piramidna shema, kjer se z vse večjimi in novimi posli financirajo stari, manjši posli, sistem pa deluje, dokler ne nastopi kriza.

graf

Podatki iz grafa o gibanju Vegradove prodaje, dolgu in kapitalu po letu 2001, ko je Tovšakova prevzela vodenje podjetja, prinašajo tole sporočilo: hitra rast Vegradovega poslovanja se je financirala predvsem z eksplozivno rastjo zadolževanja podjetja (merjeno z obsegom finančnih in poslovnih obveznosti) in le v zanemarljivem delu z lastnimi sredstvi podjetja - kapital (glej graf Prodaja, dolg in kapital Vegrada).

Dolgoletno piramidno poslovanje Vegrada je dejansko delovalo po načelu dolžniške piramide, saj so se stari dolgovi podjetja poravnavali z novimi, še večjimi. Dolžniška piramida Vegrada se je zlomila z nastopom gospodarske in finančne krize konec leta 2008, ki je lani močno skrčila obseg novih Vegradovih poslov in prezadolženo podjetje hitro spremenila v bankrotirano podjetje z veliko dolgovi do bank, dobaviteljev, podizvajalcev in zaposlenih.

Slovensko gospodarstvo je piramidna smeha

graf

Vegradova dolžniška piramida odpira vprašanje, ali je piramidna shema tudi značilnost močno zadolženega slovenskega gospodarstva.

Podatki iz grafa o prodaji, dolgu in kapitalu celotnega slovenskega gospodarstva po letu 1995 kažejo, da se je obseg poslovanja podjetniškega sektorja (prodaja) pospešeno povečeval vse do nastopa gospodarske in finančne krize leta 2008, ko je ta močno zmanjšala obseg poslovanja podjetij in prinesla obrat v gospodarskem ciklu iz ekspanzije v recesijo (glej graf Prodaja, dolg in kapital gospodarstva).

Podatki iz istega grafa tudi kažejo, da se je po letu 1995 pospešena rast gospodarstva financirala predvsem z eksplozivno rastjo zadolževanja podjetij (finančne in poslovne obveznosti) ter precej manj z lastnimi sredstvi podjetij (kapital). V obdobju 1995 in 2009 se je prodaja podjetniškega sektorja povečala za okoli 130 odstotkov, kapital podjetij za približno 100 odstotkov in dolg podjetij kar za približno 300 odstotkov!

Merkur je simptom slovenske piramide

Kriza je prinesla tudi spoznanje, da se je prezadolženo slovensko gospodarstvo v tranziciji spremenilo v piramidno dolžniško shemo, ki je delovala po načelu zloglasne Ponzijeve sheme.

Vpogled v tranzicijske bilance celotnega gospodarstva razkrije, da je naše gospodarstvo v dolgoletnem obdobju tranzicije vzpostavilo piramidni sistem financiranja, ki je enak Vegradovi dolžniški piramidi: stari dolgovi so se nadomeščali s še večjimi, novimi, sistem pa je deloval v razmerah pospešene gospodarske rasti do nastopa gospodarsko-finančne krize konec leta 2008, ki je prinesla strm upad prodaje podjetij in močno omejila bančno kreditiranje podjetij. Sledil je likvidnostni krč, ki je močno prezadolženo gospodarstvo hitro spremenil v neskončno verigo plačilno nesposobnih podjetij.

Piramidno poslovanje gospodarstva najbolje uteleša nekdanji prvi menedžer in pomemben lastnik Merkurja Bine Kordež, ki je jeseni 2007 ob prevzemu nagrade za menedžerja leta javno razkril "piramidno" formulo Merkurjevega poslovanja z znamenito izjavo, da Merkur ne bo vračal dolgov, ampak se bo še dodatno zadolžil. Čez nekaj mesecev je izbruhnila gospodarska in finančna kriza, ki je močno zmanjšala Merkurjevo prodajo, ustavila dolžniško financiranje podjetja in prezadolženi Merkur spremenila v nelikvidno podjetje na robu bankrota.

Prezadolženo in likvidnostno izčrpano gospodarstvo

graf

Piramidno dolžniško shemo slovenskega gospodarstva potrjuje tudi graf o gibanju zadolženosti in likvidnosti po letu 1995, ko smo imeli dolgoletno obdobje velike gospodarske rasti - obdobje debelih krav (glej graf Zadolženost in likvidnost).

Podatki iz grafa o gibanju zadolženosti celotnega gospodarstva, izkazani s količnikom finančnega vzvoda (razmerje med dolgom in kapitalom), kažejo, da se je po letu 1995 obseg dolgov gospodarstva (dolžniško financiranje) povečeval veliko hitreje od kapitala (lastniško financiranje). Količnik finančnega vzvoda se je med letoma 1995 in 2009 več kot podvojil - z 0,75 na 1,62.

Na drugi strani se je gospodarstvo po letu 1995 kljub nepretrgani rasti vseskozi ubadalo z likvidnostnimi težavami; podatki iz grafa o kratkoročnem količniku likvidnosti (sposobnost podjetja, da poravna kratkoročne obveznosti s kratkoročnimi sredstvi) kažejo, da je bil omenjeni kazalec likvidnosti po letu 1995 vseskozi precej nižji od vrednosti 1,5, kar po teoriji poslovnih financ pomeni, da je bilo gospodarstvo v likvidnostnih težavah celotno tranzicijsko obdobje.

Kriza je razkrila piramidno shemo

Podatki o gibanju zadolženosti in likvidnosti slovenskega gospodarstva prinašajo tole pomembno sporočilo o piramidni shemi našega gospodarstva: slovenski menedžerji, ki so odgovorni za vodenje, poslovanje in financiranje podjetij, so v dolgoletnem obdobju debelih krav pred letom 2008 močno zadolžili podjetja, namesto da bi jih razdolžili. Hkrati v obdobju gospodarske rasti pred letom 2008 niso ustvarili potrebne likvidnostne rezerve za krizno obdobje suhih krav, kar bi morala biti značilnost vsakega preudarnega gospodarstvenika.

Po podatkih Banke Slovenije je slovenski podjetniški sektor vstopil v krizno leto 2008 močno zadolžen tudi v mednarodnem merilu, kar dodatno kaže na težavo podkapitaliziranosti naših podjetij: leta 2008 je bil finančni vzvod slovenskega gospodarstva precej višji kot pri podjetjih evrskega območja, saj je pri nas dosegal vrednost 1,6 in na evrskem območju 1,1.

V nasprotju s slovenskim gospodarstvom je slovenska država vstopila v krizno leto 2008 med najmanj zadolženimi državami evrskega območja. Dolg naše države je eksplodiral po letu 2008, ko je prišlo tudi do prikrite državne sanacije bančnega sistema in bančnih dolžnikov - prezadolženih podjetij (glej Državni dolg je eksplodiral, Finance 13/2010).

Razpad piramidne sheme

Banka Slovenije je v lanskem poročilu o finančni stabilnosti takole povzela posledice visokega zadolževanja podjetij: "Visoko zadolževanje podjetij v obdobju rasti predstavlja v obdobju gospodarske krize dvojno breme za podjetja. Prvič, zaradi naraščanja bremena servisiranja dolga, ki ga podjetja v obdobju nizke konjunkture odplačujejo iz zmanjšanih prihodkov, in drugič, zaradi večje previdnosti bank pri financiranju visoko zadolženih podjetij, kar podjetjem otežuje nadaljnje poslovanje in povečuje težave z likvidnostjo." (BS, Poročilo o finančni stabilnosti 2009)

Z nastopom gospodarsko-finančne krize konec leta 2008 se je prezadolženo gospodarstvo spremenilo v neskončno verigo plačilno nesposobnih podjetij, ki jo spremljajo nelikvidnost, stečaji, brezposelnost, sanacija bank, dokapitalizacije in drugi sopotniki razdolževanja gospodarstva, ki je dejansko le drugo ime za razpad piramidne dolžniške sheme.

Slovensko gospodarstvo je Ponzijeva shema

Piramidna shema je različica zloglasne Ponzijeve sheme, ki deluje po načelu, da se z vplačili novih vlagateljev poplačajo stari.

Analiza financiranja slovenskega gospodarstva po letu 1995 pokaže, da je naše gospodarstvo v celotni tranziciji močno povečalo zadolženost in se spremenilo v piramidno dolžniško shemo, kjer so se stari dolgovi nadomeščali z novimi, še večjimi, sistem pa je lahko deloval le v razmerah pospešene gospodarske rasti.

Krizno leto 2008 je prineslo razpad piramidne dolžniške sheme, začetek razdolževanja gospodarstva in spoznanje, da je slovensko gospodarstvo dejansko Ponzijeva shema, katere luknjo bomo polnili davkoplačevalci.

Stanislav Kovač je ekonomist.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki Kdo je mož, ki je fotkal kraljico in princeso

... in omogočil bliskovito kariero brazilske lepotice Gisele Bündchen. Legenda modne fotografije Mario Testino trdi, da ni ključ do...

FINANCE
Članki
Članki (foto) Dejan Zavec znova svetovni prvak 8

Dejan Zavec v Mariboru osvojil šampionski pas verzije WBF, premagal je Belgijca Sašo Jengoiana

FINANCE
Članki
FINANCE
Članki
Članki Socialistični duh v bruseljski četrti 1

Na Rue d'Alliance na številki tri je živel Moses Hess, socialist, novinar po poklicu. Kot Marx in Engels je pisal za Rheinische Zeitung,...

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

MANAGER
Manager
Manager Zakonski brodolomi Elona Muska

Od 1. januarja 2015 je sloviti ustanovitelj Tesla Motors znova samski. Njegovi dve nekdanji ženi pravita, da doma zaradi obsedenosti s...

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki Koliko denarja odnesejo težave z informacijsko tehnologijo

Več kot polovica IT-proračuna gre za reševanje težav, ki jih povzroča nedelujoča strojna in programska oprema