Koliko univerze in inštituti delajo za podjetja

Čas branja: 10 min
06.08.2010  07:30
Univerze - Na trgu največ zasluži ljubljanska univerza, a predvsem zaradi naročil podjetij, na mariborski univerzi, kjer imajo tudi pisarno za prenos tehnologij, pa nad prodajo svojega znanja nimajo pravega pregleda. Univerza na Primorskem na trgu dobi zgolj štiri odstotke vseh prihodkov. Inštituti - Med najagilnejšimi so na Institutu Jožefa Stefana, na katerem je 60 odstotkov vseh raziskav aplikativnih, na Kemijskem inštitutu, na katerem so enega zadnjih odmevnih izumov prodali nemški korporaciji, zasebni inštitut Erico pa z okoljskimi raziskavami na trgu pridobi približno polovico vseh prihodkov.

Obveščaj me o novih člankih:  
ACIES BIO dodaj
Hrvoje Petković dodaj
Enej Kuščer dodaj
Ars Pharmae dodaj
Viris dodaj

Univerza v Ljubljani lani sklenila tri licenčne pogodbe

Na ljubljanski univerzi je prenosa znanja, pri katerem bi šlo za neposredno prodajo univerzitetnega izuma podjetju, malo. Univerza v Ljubljani je lani sklenila tri ekskluzivne licenčne pogodbe. S podjetjem Acies Bio, ki ga vodita Hrvoje Petković in Enej Kuščer, je sklenila licenčno pogodbo za evropski patent s področja tetraciklinov, s podjetjem Ars Pharmae v lasti Anteja Zalokerja pogodbo za slovenski patent s področja prehranskih dopolnil, s podjetjem 2e pa licenčno pogodbo za rešitve za aktivna elektroenergetska omrežja.

UNI lja
Univerza v Ljubljani na trgu pridobi največ sredstev od vseh univerz, okrog 12 odstotkov. Licenčnin je sicer le za vzorec, več je naročil podjetij.

Po besedah rektorja ljubljanske univerze Staneta Pejovnika so v vseh treh primerih lastniki podjetij univerzitetni ljudje, za izume pa so, kot pravi, iztržili najvišji možni znesek. Zgornja vsota je sicer po Pejovnikovih besedah omejena različno, v primeru Ars Pharmae je ta 100 tisoč evrov, za drugi dve pogodbi zneska ni razkril. Kolikšen delež licenčnine pripada izumiteljem, fakulteti in univerzi, določa pravilnik o upravljanju izumov in pravicah industrijske lastnine. Ta določa, da če je vrednost bruto prihodkov iz trženja izuma do 500 tisoč evrov, 30 odstotkov dobijo izumitelji, 30 odstotkov članica in 40 odstotkov univerza, če pa je bruto priliv večji od 500 tisoč evrov, dobijo izumitelji 20 odstotkov, 35 odstotkov članica in 45 odstotkov univerza.

Veliko več pa je posrednega prenosa znanja v gospodarstvo prek izvajanja storitev in raziskovalno-razvojnih projektov po naročilu podjetij. A, kot pravi, je težava premajhno število raziskovalno-razvojnih enot v slovenskih podjetjih, saj so prav ti predpogoj za dvosmeren pretok znanja. Ker so slovenska podjetja preveč ukinjala svoje razvojne enote, nimajo novih izdelkov, zato so se po njegovem mnenju zdaj tudi znašla v težavah.

A kljub temu to ne velja za vsa podjetja - fakultete tako med drugim sodelujejo s Krko, Heliosom, Savo, Hidrio, Kolektorjem in Gorenjem. V sodelovanju s trgom so fakultete samostojne, same upravljajo ta sredstva in univerzi ne plačujejo nič. Razen pri pogodbah, ko sodeluje več fakultet in jih po dogovoru podpiše rektor, dobi univerza povrnjene administrativne stroške, pojasnjuje Pejovnik. Kot še pravi, namerava univerza prav tako povečati vlogo kolegija gospodarstva, v katerem sedijo vodilni slovenski managerji.

uni lj
Univerza v Ljubljani, ki jo vodi Stane Pejovnik, je lani sklenila tri licenčne pogodbe, in sicer s podjetji Acies Bio, Ars Pharmae in 2e, katerih lastniki so univerzitetni ljudje.

Najuspešnejše pri sodelovanju z gospodarstvom so tehnične in naravoslovne fakultete. Znatno število pogodb s podjetji je tudi na področju medicine, humanistike in družboslovja (Ekonomska fakulteta in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani). Največ pogodb z gospodarstvom ima sicer strojna fakulteta, njeni prihodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu znašajo 2,5 milijona evrov. Razlog za to je po besedah Pejovnika v tem, da omenjena fakulteta nima konkurenčnega inštituta.

Na UL je s prodajo znanja najuspešnješa strojna fakulteta. Lani je na trgu zaslužila 2,5 milijona evrov.

Na vprašanje, koliko magistrskih, diplomskih in drugih nalog se dela za trg, Pejovnik odgovarja, da univerza ni podjetje in da teh podatkov nimajo, ker to znanje ni neki posebni kazalnik kakovosti. Pravi pa, da je to lažje pri diplomskih kot pri doktorskih nalogah. Druge so namreč nov prispevek k znanju in morajo biti objavljive v neki ugledni strokovni reviji. Imajo pa vsi visokošolski strokovni programi obvezno polletno prakso in ta je sklenjena s pogodbo, še dodaja.

Iz prihodkov ljubljanske univerze za leto 2009 je sicer razvidno, da so lani od pogodb s trgom prejeli 43,5 milijona evrov (12 odstotkov vseh prihodkov). Njihovi celotni prihodki so bili lani 349,9 milijona evrov, od tega so največ, 204 milijone evrov oziroma 58 odstotkov, prejeli iz proračuna in šolnin, za izvajanje raziskovalne dejavnosti pa so na osnovi javnega razpisa prejeli 61,4 milijona evrov (17,5 odstotka prihodkov). Dodajmo, da je omenjeni denar na koncu prejelo 84 projektov.

uni mb
Na mariborski univerzi, ki jo vodi Ivan Rozman, nimajo pregleda nad tem, koliko njihove fakultete sodelujejo s podjetji, so pa kritični do neurejenega stanja na področju spin-off podjetij.

V Mariboru skopi s podatki, največ prenašajo tehniško znanje

Medtem pa Univerza v Mariboru nima nobenih zbirnih podatkov o tem, koliko njihove fakultete sodelujejo s podjetji. Kot pravijo, z gospodarstvom katedre in inštituti sodelujejo neposredno. Se pa po njihovih besedah v gospodarstvo prenaša predvsem tehniško znanje, zlasti s področij elektrotehnike, računalništva, informatike, strojništva in kemije. Pri sodelovanju z gospodarstvom tako prednjačijo Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki ima do zdaj prijavljene tri patente, Fakulteta za strojništvo ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, pravijo. Dodajajo, da največ znanja prodajo na slovenski trg.

Univerza v Mariboru je imela lani iz tržne dejavnosti 6,8 milijona evrov prihodkov, kar je osem odstotkov vseh prihodkov, ki jih je bilo za 88,5 milijona evrov. V sklopu tržne dejavnosti so prihodki od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov znašali pet milijonov evrov, prihodki od gospodarskih družb iz tujine 31.416 evrov in prihodki iz mednarodnih projektov 184.051 evrov. Iz letnega poročila univerze za leto 2009 je razvidno, da je imela največ prihodkov iz tržne dejavnosti Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, in sicer nekaj več kot dva milijona evrov.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je imela iz tržne dejavnosti 1,3 milijona evrov prihodkov, Fakulteta za strojništvo 662.828 evrov, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo pa 318.135 evrov prihodkov. Na mariborski univerzi nam niso znali povedati niti tega, s katerimi podjetji njihove fakultete največ sodelujejo. Malo več so o tem vedeli v pisarni za prenos tehnologij, kjer so med podjetji med drugim našteli Krko, Intero, Viris, Mobitel, Noviklik, Helios Domžale, p(Informatiko#) in Telekom Slovenije.

Na Univerzi v Mariboru imajo le 5 spin-off podjetij, ker je to področje po njihovem slabo urejeno.

So pa na mariborski univerzi kritični do slabo urejenega stanja na področju spinoff podjetij. Na njihovi univerzi je podjetij, ki jih imajo ustanovljeni raziskovalci, profesorji in drugi zaposleni, le pet, saj je v takšnih podjetjih, kot pravijo, nujna solastniška udeležba univerze, poleg tega to področje po njihovem mnenju ni dobro urejeno.

Primorska univerza lani za gospodarstvo izvajala 49 projektov

Pomemben način povezovanja najmlajše, Univerze na Primorskem, z gospodarstvom so regionalni ciljni raziskovalni projekti, kot so na primer logistika in transport, turizem, bančništvo in druge finančne storitve, sodobne tehnologije ter procesni management, sredozemska biodiverziteta in biotehnologija, urbane študije, okolje in prostor, trajnostni razvoj, človeški viri in inovativnost ter multikulturnost. Po njihovih besedah bo izbor projektov potekal v dveh fazah. V prvi želijo dobiti nabor raziskovalnih idej in kompetenc fakultet, ki jih bodo ponudili potencialnim financerjem, v drugi fazi pa bodo pripravili interni razpis za fakultete.

uni prim
Univerza na Primorskem, ki jo vodi Rado Bohinc, je lani v sodelovanju z gospodarstvom izvajala 49 projektov, njeni raziskovalci pa so sodelovali tudi z Evropsko vesoljsko agencijo.

Lani je Univerza na Primorskem v sodelovanju z gospodarstvom izvajala 49 projektov v skupni vrednosti 1,1 milijona evrov, kar je štiri odstotke vseh prihodkov (26,1 milijona evrov). Najbolj sta dejavni Fakulteta za management in univerzitetno Znanstveno-raziskovalno središče. Najbolj prodajano znanje je bilo s področja upravljanja (tehnična in ekonomska optimizacija, poslovna odličnost, marketing, monitoring, stroškovna učinkovitost proizvodnje, podjetništvo), dediščine (medkulturne vrednote, umetnostna dediščina, geografska lega, poizkopavalna obdelava arhiv najdišč), meritev (za avtomatska plovila, logistika, kakovost zraka, kineziologija), uvajanja novih IKT-tehnologij ter ergonomije in kineziologije. Univerza sicer največ znanja proda slovenskim podjetjem, so pa njihovi raziskovalci dejavni tudi na trgu EU, kjer so med drugim sodelovali tudi z Evropsko vesoljsko agencijo.

Lani so sprejeli pravilnik, ki omogoča ustanavljanje spin-off in startup podjetij, na osnovi katerega se znotraj Univerzitetnega inkubatorja in razvojnega centra Primorske že oblikujejo prve podjetniške ideje (Podjetniški natečaj). V ta projekt se vključujejo tudi raziskovalci univerze v okviru svojega področja raziskovanja.

IJS: Najbolj se prodaja znanje iz energetike, robotike in IT

ijs
Inštitutu Jožefa Stefana se pozna kriza v gospodarstvu, saj je lani na trgu zaslužil manj kot predlani, ko je iz tega naslova prejel slabo četrtino vseh prihodkov.

Največji slovenski inštitut, Institut Jožef Stefan, na leto izvede okoli 900 projektov, v zadnjih letih pa so po obsegu največ tržnih industrijskih projektov izvedli na področjih energetike, novih in inovativnih materialov, avtomatike in robotike. Na področju evropskih projektov so najuspešnejši na področju informacijskih tehnologij, pravi direktor IJS Jadran Lenarčič. Sam sicer ocenjuje, da je vsaj 60 odstotkov njihovih raziskav aplikativnih ali razvojnih. Inštitut ima prav tako na leto približno 15 patentov, ki jih večinoma razvijajo v sodelovanju s podjetji.

Kot pravi Lenarčič, koriščenje patentov poteka tudi prek tako imenovanih spin-off podjetij, ki jih praviloma organizirajo sami avtorji patenta. Trenutno ima na mizi tri nove predloge za podjetja, ki jih hočejo ustanoviti sodelavci IJS. Največ znanja gre sicer na domači trg. Tako so med podjetji, s katerimi IJS sodeluje že vrsto let, Nuklearna elektrarna Krško, Domel in Trimo, med spin-off podjetji, ki izvirajo iz IJS, pa Lenarčič omenja Ineo, Balder in Cosylab. Na inštitutu poskušajo znanost in gospodarstvo povezati tudi tako, da vsako leto organizirajo več srečanj, zanimanje zanje pa je zmerno veliko.

IJS sredstva sicer dobi iz tržne (lastne) dejavnosti in za izvajanje javne službe. V tržni dejavnosti so zajeti izključno projekti, ki jih neposredno naročajo in plačajo različni uporabniki, najbolj industrija, ter projekti mednarodnih agencij, medtem ko so v javni službi zajeti projekti domačih agencij in ministrstev. Leta 2007 je bilo razmerje 29 odstotkov prihodkov iz lastne dejavnosti proti 71 odstotkom iz javne službe.

jadran lenarčič
Inštitut Jožefa Stefana, ki ga vodi direktor Jadran Lenarčič, ima na leto približno 15 patentov, ki jih večinoma razvijajo v sodelovanju s podjetji in prek spin-off podjetij, ki jih praviloma ustanavljajo avtorji patenta.

»To razmerje smo iz leta v leto povečevali v korist lastne dejavnosti, vendar je ta začela stagnirati z nastopom gospodarske krize v drugi polovici leta 2008,« razlaga Lenarčič. Po njegovih besedah je IJS leta 2008 na trgu zaslužil nekaj več kot 12 milijonov evrov (slabo četrtino vseh prihodkov), iz dejavnosti javne službe pa pridobil nekaj več kot 31 milijonov evrov. Lani je relativni delež lastne dejavnosti upadel, a točnih podatkov Lenarčič še ne želi razkriti.

NIB lani s storitvami za podjetja zaslužil 240 tisoč evrov

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so lani za izvajanje aplikativnih nalog za ministrstva dosegli prihodke v višini 1,1 milijona evrov (16,6 odstotka prihodkov), s storitvami za podjetja pa 239.851 evrov (3,57 odstotka prihodkov). Lani so bila 73,15 odstotka vseh prihodkov NIB sredstva ministrstva za visoko šolstvo in Javne agencije za raziskovalno dejavnost (4,9 milijona evrov), prejeli pa so jih na račun odobrenih raziskovalnih programov in bazičnih projektov. Skupaj je imel ta inštitut 6,7 milijona evrov prihodkov.

Največ so iztržili s storitvami za spremljanje stanja v okolju, ki jih prodajajo ministrstvom in njihovim organom. Imajo tudi en patent, ki pa ga še niso tržili. Za letos pripravljajo prijavo treh novih patentov. Večino svojega znanja prodajo na slovenskem trgu, med gospodarskimi družbami pa sta lani izstopali Luka Koper in Lek.

Letos je NIB s podjetjem Biosistemika, katerega soustanovitelji so tudi nekateri raziskovalci z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB, podpisal pogodbo o trženju določenega znanja. Podjetje bo NIB plačevalo licenčnino za uporabo znanja, koliko točno znaša, pa na inštitutu niso želeli razkriti, saj gre za poslovno skrivnost.

laboratorij
Medtem ko inštituti znanje praviloma prodajajo doma, je raziskovalna skupina pod vodstvom Borisa Orla (skrajno desno) s Kemijskega inštituta pred kratkim sklenila posel z nemško multinacionalko Alanod. Nemce je zamikal njihov novi antikorozijski premaz za absorberje v sprejemnikih sončne toplote.

Kemijski inštitut patent prodal Nemcem

Kemijski inštitut s prodajo blaga in storitev na trgu pridobiva dobro petino svojih prihodkov. Lani so sicer ti prihodki padli za okoli tri odstotne točke. Kar 79,3 odstotka prihodkov oziroma nekaj več kot 11 milijonov evrov (leta 2008 malo več kot 10 milijonov evrov) so lani dobili državnega denarja, na trgu pa so zaslužili dobrega 2,8 milijona evrov, od tega 2,4 milijona evrov na domačem, 444.227 evrov pa na tujem. Največ znanja prodajo domači farmacevtski industriji.

Na Kemijskem inštitutu so imeli v zadnjem času tri precej odmevne izume. Eden je nova vodotopna oblika koencima Q10, ki se lahko dodaja prehrambnim izdelkom, kot so mleko, jogurt, sirupi in čokolada. Pri iskanju rešitev za učinkovitejše izkoriščanje sončne energije pa so pod vodstvom Borisa Orla, vodje Laboratorija za spektroskopijo materialov, odkrili nov antikorozijski premaz za absorberje v sprejemnikih sončne toplote, skupaj s podjetjem Helios TBLUS (prej Color) pa so razvili tudi premaze za sončne absorberje z izboljšanimi lastnostmi. Oba izuma so patentirali in tudi uspešno prenesli v gospodarstvo.

Z nemškim podjetjem Alanod so tako sklenili pogodbo o prenosu patenta za antikorozijski premaz, za drugi premaz pa so s slovenskim partnerjem sklenili licenčno pogodbo. Z nemškim partnerjem so sklenili tudi pogodbo za nadaljnji razvoj izuma in pomoč pri implementaciji v proizvodnjo. Koliko so iztržili s tem, nam zaradi zaupnosti pogodbenih vsebin niso želeli razkriti. Kot so nam še povedali, je prvi stik za izum Borisa Orla vzpostavil nemški kupec na podlagi njihove objave v strokovni reviji. Kemijski inštitut je sicer med letoma 2006 in 2009 vložil 20 patentnih prijav, od tega 11 lani. Koliko so jih prodali in zanje iztržili, pa nam niso povedali.

marko mavec
Inštitut Erico iz Velenja, ki ga vodi Marko Mavec, se je zaradi lažjega delovanja leta 2008 iz zavoda preoblikoval v gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo v večinski lasti Gorenja, solastnika pa sta še Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje.

Hidroinštitut: Vse naše raziskave so aplikativne

Zelo redkobesedni pa so bili na Hidroinštitutu. Kot pravijo, so vse njihove raziskave aplikativne, v zadnjih treh letih pa so zanje iztržili 1,5 milijona evrov. Patentov, zatrjujejo, ne prodajajo, največ znanja pa prodajo na slovenskem trgu. Kar 75 odstotkov denarja za raziskave prejmejo od podjetij, 25 odstotkov pa od države in občin.

Odgovora nismo prejeli od Zavoda za gradbeništvo, kjer pravijo, da so določene informacije poslovna skrivnost.

Erico bi rad uspel na trgih JV Evrope

Od največjih zasebnih inštitutov (Turboinštitut, Erico, Gradbeni inštitut ZRMK, Inštitut za gradbene materiale IGMAT in Inštitut za raziskavo materialov IRMA) smo odgovore prejeli samo od Erica Velenje. Ta je bil ustanovljen kot raziskovalni zavod leta 1992, namen nastanka pa je bila problematika onesnaženosti Šaleške doline in njena ekološka sanacija. Leta 2008 se je iz zavoda preoblikoval v gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo v večinski lasti Gorenja s solastnikama Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje.

Kot pravi direktor inštituta Marko Mavec, je imelo preoblikovanje več ciljev: med drugim fleksibilnejše poslovanje, možnost kandidiranja za razvojno-raziskovalna sredstva v gospodarstvu, vzpostavitev stimulativnega sistema nagrajevanja in napredovanja zaposlenih, kapitalski vstop Gorenja in integracijo v skupino podjetij s področja ekologije v Gorenju. Danes Erico zaposluje 57 strokovnjakov, ki se ukvarjajo z okoljskimi in ekološkimi storitvami v Sloveniji in tujini, še vedno pa je obdržal del raziskovalne dejavnosti.

Večina raziskav, ki jih izvajajo, so aplikativne narave, nam je pojasnil vodja raziskovalnega oddelka v Ericu Boštjan Pokorny. Lani je bilo 52 odstotkov raziskav opravljenih za končnega uporabnika (zlasti elektrogospodarstvo, Dars in Direkcijo RS za ceste), 48 odstotkov finančnih sredstev pa so pridobili iz proračunskih sredstev, namenjenih neposredno izvajanju raziskovalne dejavnosti (ARRS, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).

»Vendar so bile tudi te raziskave aplikativne, namenjene neposrednemu reševanju okoljskih problemov in razvoju storitev, ki jih potrebujejo tudi drugi naročniki,« pojasnjuje Pokorny. Od leta 2007 do leta 2009 so za znanje in raziskave iztržili 1,8 milijona evrov.

V tem obdobju so upoštevajoč posamezne raziskave največ iztržili za opravljanje celovitih določitev stanja okolja na vojaških območjih v Sloveniji in Makedoniji. Ker izvajajo okoljske storitvene raziskave, ki so precej enkratnega značaja, patentov s tega področja ne prakticirajo. Erico veliko večino znanja proda na slovenski trg, v zadnjih letih pa se trudijo prodreti tudi zunaj meja, zlasti v jugovzhodno Evropo.

Ovire

Zakaj ni večjega pretoka znanja

Sogovorniki so opozorili na več težav, ki ovirajo pretok znanja med javno-raziskovalnimi ustanovami in podjetji:

Podjetja premalo vlagajo v razvoj, kar pa je predpogoj za dvosmeren prenos znanja.

Premalo javnega sofinanciranja skupnih raziskovalnih projektov med znanostjo in gospodarstvom.

Zakonske omejitve javnih raziskovalnih zavodov za ustanavljanje spin-off podjetij.

Neurejeno področje intelektualne lastnine na javnih raziskovalnih zavodih in univerzah. Tako lahko posamezniki na univerzi in inštitutih še naprej v službenem času, s službenimi računalniki in s službeno raziskovalno opremo, z javnimi sredstvi pridobljena znanja, rezultate raziskav, testiranj, odkritij itd. ‘popoldne’ prodajajo v svojih podjetjih za svoj račun brez participacije univerze/inštituta.

Neenakovredna obravnava raziskovalcev, ki se ukvarjajo s temeljnimi raziskavami, in raziskovalcev, ki se ukvarjajo z razvojno - raziskovalnim delom za različne uporabnike, saj slednjim tovrstna usmeritev pomeni nižjo plačo in težave pri napredovanju.

Znanstveni parki bi morali biti v neposredni bližini univerz.

Znanstveni parki in inkubatorji so pogosto namenjeni le oddaji poslovnih prostorov, a bi morali biti oblikovani tako, da se v njih izvaja skupno raziskovalno delo na opremi, ki je namenjena tako podjetjem kot raziskovalcem.

Avtorica: Tanja Srnovršnik

Članek je bil objavljen v reviji Manager +, maj 2010.

manager+

Revija Manager+

Revija Manager+ izhaja v sklopu revije Manager.

Za naročilo kliknite tukaj.




Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Elektrika
Elektrika Ameriški veleposlanik v Reaktorskem centru Podgorica 1

Veleposlanik ZDA Brent Hartley, vodstvo Instituta Jožef Stefan (IJS) in strokovnjaki za jedrsko energijo so ocenili dosedanje sodelovanje...

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki Dobra novica: Evroposlanci podprli znižanje DDV za e-knjige in digitalne naročnine 1

Če bodo spremembo sredi meseca potrdile še države članice, e-knjige in digitalne naročnine ne bodo več obdavčene višje kot tiskane...

FINANCE
Članki
Članki Kdo je Peter Altmaier, ki bo začasni nemški finančni minister 4

Wolfgang Schäuble je privolil, da bo vodil nemški parlament, v državi pa so določili, kdo bo prevzel njegov položaj do oblikovanja...

FINANCE
Članki
Članki Evropska komisija: Zaupamo vodstvu Mariana Rajoya, da bo rešil zadevo 57

Dan po nedeljskem katalonskem referendumu je prinesel prvi uradni odziv evropske komisije

FINANCE
Članki
Članki Evroposlanci tudi o širitvi šengna na Bolgarijo in Romunijo ter o Ryanairu 6

Na plenarnem zasedanju od 2. do 5. oktobra v Strasbourgu bodo govorili tudi o šengnu, brexitu, ustanovitvi evropskega javnega tožilstva...