Komentar

Public enemy: Slovenska država bo bankrotirala

Čas branja: 5 min
07.07.2010  22:30
O zamujeni priložnosti, da bi preprečili bankrot države

Obveščaj me o novih člankih:  

Več dni trajajoča razprava o rebalansu državnega proračuna je še ena zamujena priložnost, da bi preprečili bankrot slovenske države: namesto da bi vladne in opozicijske stranke v državnem zboru sprožile razpravo o ustavnem zakonu, ki bi prepovedal primanjkljaj državne blagajne in omejil zadolževanje države, smo dobili rebalans državnega proračuna, ki tlakuje pot v bankrot slovenske države.

Razprava o rebalansu državnega proračuna je zamujena priložnost, da bi z ustavnim zakonom prepovedali primanjkljaj državne blagajne in preprečili bankrot slovenske države.

Rebalans državnega proračuna

Sprejeti rebalans državnega proračuna za leto 2010 je bil v zadnjih dneh osrednji politično-ekonomski dogodek, ki pa ni rešil največje težave slovenskih javnih financ - velikanske luknje v državni blagajni, ki prek državnega zadolževanja hitro povečuje dolg državnega proračuna in našo državo spreminja v glavni vir sistemskega tveganja.

Sprejeti proračunski rebalans pomeni le uskladitev letošnjih odhodkov državnega proračuna z nižje ocenjenimi proračunskimi prihodki, kar ohranja višino primanjkljaja državnega proračuna na prvotno predvideni ravni 5,1 odstotka BDP, ki ga je Pahorjeva vlada načrtovala že januarja letos v dopolnjenem programu stabilnosti.

Proračunska luknja se ne manjša

Po zadnji napovedi ministrstva za finance bo letošnji primanjkljaj državnega proračuna znašal 1,7 milijarde evrov (5,1 odstotka BDP), kar je enako lanskemu rekordnemu primanjkljaju 1,7 milijarde evrov v državni blagajni (glej graf Saldo državnega proračuna in gospodarska rast).

graf

Podatki iz grafa o saldu državnega proračuna in gospodarski rasti po letu 1992 sporočajo, da so se v celotnem obdobju nove države razmere v državni blagajni najbolj poslabšale v kriznem letu 2009; v predkriznem letu 2008 je državni proračun končal s 65 milijoni evrov presežka, ki se je lani spremenil v 1,7 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja.

Letos bo proračunski primanjkljaj enak lanskemu, po sprejetem predlogu državnega proračuna za leto 2011 pa bo ostal na visoki ravni 1,6 milijarde evrov tudi v prihodnjem letu.

Proračunski narobe svet

Podatki iz omenjenega grafa tudi kažejo, da je imela slovenska država od osamosvojitve le dve kratki obdobji proračunskih presežkov, in sicer od 1993 do 1996 in od 2007 do 2008. Vendar so bili v obeh obdobjih proračunski presežki minimalni.

Na drugi strani je imela država primanjkljaj državnega proračuna neprekinjeno od leta 1997 do 2006, ko smo imeli hkrati visoko, v povprečju kar 4,3-odstotno realno stopnjo gospodarske rasti. Desetletno obdobje neprekinjenega proračunskega primanjkljaja je za javne finance najbolj problematično, saj bi morali imeti zaradi velike gospodarske rasti ves čas proračunski presežek, ne primanjkljaj.

V desetletnem obdobju gospodarske rasti in hkrati proračunskega primanjkljaja so bili ministri za finance Mitja Gaspari (1997- junij 2000), Zvonko Ivanušič (junij 2000-december 2000), Tone Rop (2001-2002), Dušan Mramor (2002-2004) in Andrej Bajuk (2005-2006).

Primanjkljaj napihuje državni dolg

Pojav primanjkljaja državnega proračuna po letu 1997 je tudi najpomembnejši razlog za povečanje dolga slovenske države (dolg državnega proračuna).

graf

Po podatkih ministrstva za finance (poročilo o upravljanju dolga RS) je bil nastanek državnega dolga v prvih poosamosvojitvenih letih do leta 1997 povezan s sanacijo bančnega sistema (predvsem Ljubljanske banke) in gospodarstva ter prevzemom dolga nekdanje SFRJ (glej graf Sestava državnega dolga).

Podatki iz grafa o sestavi državnega dolga tudi povedo, da je po letu 1997 glavnina državnega dolga nastala zaradi financiranja primanjkljaja državnega proračuna; leta 2008 je bilo od skupno 7,1 milijarde evrov državnega dolga že za 3,1 milijarde evrov (42 odstotkov) dolga, ki se je po letu 1997 nakopičil samo zaradi financiranja luknje v državni blagajni.

Kršeno pravilo uravnoteženega proračuna

V desetletnem obdobju 1997-2006 je bilo v Sloveniji kršeno pomembno javnofinančno pravilo o uravnoteženem državnem proračunu, ki sta ga v knjigi Public Spending in the 20th Century (2000) opisala svetovno znana ekonomista Vito Tanzi in Ludger Schuknecht.

Pravilo o uravnoteženem državnem proračunu določa, da se države zadolžujejo le ob velikih gospodarskih krizah, vojnah ali hudih naravnih nesrečah, medtem ko v obdobju gospodarske rasti in miru ustvarjajo proračunske presežke in z njimi zmanjšujejo državni dolg.

Ekonomista Tanzi in Schuknecht sta v zgodovinski analizi javnih financ pokazala, da je spoštovanje navedenega pravila odločilno za dolgoročno vzdržne in stabilne javne finance - države, ki se v obdobju gospodarske rasti zadolžujejo zaradi financiranja proračunskega primanjkljaja, so v obdobju gospodarske krize izpostavljene velikemu tveganju, da ne bodo sposobne odplačevati nakopičenih državnih dolgov.

Proračunska katastrofa po letu 1997

Analiza zgodovine slovenskih javnih financ po letu 1992 kaže, da smo imeli med letoma 1997 in 2006 katastrofalno proračunsko politiko, saj smo kljub veliki gospodarski rasti ves čas imeli primanjkljaj državnega proračuna.

Če bi slovenske vlade med letoma 1997 in 2006 upoštevale pravilo o uravnoteženem državnem proračunu, si v obdobju od 1997 do 2006 ne bi nabrali 3,1 milijarde evrov državnega dolga zaradi financiranja proračunskega primanjkljaja, v predkrizno leto 2008 pa bi vstopili s precej manjšim državnim dolgom in večjim proračunskim presežkom.

Slovenska država je po letu 1992 delno upoštevala pravilo uravnoteženega državnega proračuna samo v letih 2007 in 2008, ko smo ob minimalnih proračunskih presežkih hkrati zmanjšali tudi nominalno vrednost državnega dolga s 7,3 na 7,1 milijarde evrov.

Rekordno zadolževanje v letu 2009

Zaradi katastrofalne proračunske politike med letoma 1997 in 2006 smo se v kriznem letu 2009 soočili z občutnim poslabšanjem razmer v javnih financah, velikim proračunskim primanjkljajem in eksplozivno rastjo državnega dolga.

Podatki iz grafa o sestavi državnega dolga kažejo, da se je državni dolg samo od decembra 2008 do decembra 2009 povečal s 7,1 na 11,1 milijarde evrov ali skupaj kar za štiri milijarde evrov. Od tega je bilo 1,7 milijarde evrov namenjeno financiranju luknje v državni blagajni in 264 milijonov evrov za financiranje primanjkljaja na računu neto posojil in sprememb kapitalskih deležev.

Preostalo lansko razliko novega državnega zadolževanja v višini dveh milijard evrov je država položila v banke v obliki depozitov, s čimer jih je dejansko prikrito sanirala in prek teh prezadolžena podjetja (glej Državni dolg je eksplodiral, Finance 13/2010).

Balon državnega dolga in poroštev

Da bi dobili celovito podobo zadolženosti slovenske države v času gospodarske krize, je treba državnemu dolgu prišteti še dolg s poroštvom in jamstvom države, ki ga slovenska država ta hip ne odplačuje, ampak samo jamči, da ga bo v prihodnje plačala, če ga ne bo mogel dolžnik.

graf

Po podatkih ministrstva za finance se je dolg s poroštvom in jamstvom države, ki je večinoma sestavljen iz dolga Darsa in državnih poroštev za omejevanje finančne krize, v letu 2009 povečal s 4,7 na 7,1 milijarde evrov. Skupni dolžniški balon državnega dolga in državnih poroštev se je konec minulega leta napihnil na rekordno raven 18,2 milijarde evrov (glej graf Državni dolg in državna poroštva).

Če k temu prištejemo še letošnjih 1,7 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja, bo državni dolg skupaj z novimi državnimi poroštvi že letos presegel 20 milijard evrov in dovoljeno maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP.

Nemški zgled o državnem zadolževanju

V Financah sem v kolumni Referendum o bankrotu slovenske države pred nedavnim (Finance 110/2010) pozval vladne in opozicijske stranke k sprejetju ustavnega zakona, s katerim bi po vzoru Nemčije prepovedali primanjkljaj državne blagajne in omejili zadolževanje države.

Nemčija je lani sprejela zakon, s katerim je vlado zavezala k uravnoteženemu državnemu proračunu. Do leta 2016 bodo nemške zvezne dežele lahko imele največ 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) proračunskega primanjkljaja. Po letu 2020 bo v zveznih deželah proračunski primanjkljaj dovoljen le ob naravnih nesrečah ali recesiji, medtem ko bo v razmerah gospodarske rasti prepovedan.

Nemški ustavni zakon je dejansko vrnitev k pravilu uravnoteženih javnih financ, ki sta ga ekonomista Tanzi in Schuknecht v knjigi Public Spending in the 20th Century navedla kot glavni sistemski pogoj za dolgoročno vzdržne in stabilne javne finance.

Zamujena priložnost Slovenije

Vladne in opozicijske stranke so v razpravi o rebalansu državnega proračuna zamudile priložnost, da bi začele razpravo o sprejetju ustavnega zakona, s katerim bi preprečili ponovitev katastrofalne proračunske politike med letoma 1997 in 2006, ko se je država v razmerah velike gospodarske rasti zadolževala zaradi financiranja primanjkljaja državnega proračuna.

Namesto ustavnega zakona, ki bi po vzoru Nemčije prepovedal primanjkljaj državne blagajne in omejil zadolževanje države, smo dobili rebalans državnega proračuna, ki tlakuje pot v bankrot slovenske države.

Stanislav Kovač je ekonomist.


Preberite tudi:

15.02.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Čufer ne izključuje možnosti nove zadolžitve - še letos 39

"Če se bo pojavila priložnost ali razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili," pravi minister

FINANCE
Članki
Članki Finančni ukrepi vlade v parlamentu gladko padli 6

Državni zbor je zavrnil vladni predlog, da bi presežke javnih zavodov lahko vračali v proračun. Padla so tudi nova pravila pri...

FINANCE
Članki
Članki Pertinač: Gre za zaseg sredstev, po našem mnenju nezakonit 14

To je prvi komentar državnega sekretarja Aljuša Pertinača o vladnem odvzemu 80 milijonov evrov ministrstvu za izobraževanje

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Deset stvari, da pri nas posel zaživi

Zakaj je v Sloveniji tako težko poslovati in ustvarjati dobiček

FINANCE
Članki
Članki Državni zbor potrjuje večjo državno porabo 2

Občutno večji primanjkljaj je posledica vnovične rasti državne porabe na skoraj vseh področjih.

FINANCE
Članki
Članki Izdajalski podatki: Koliko nas stane državno premoženje 1

Primerjave evropske komisije kažejo, da ima Slovenija nadpovprečno velik delež državnih podjetij, ki ga upravlja podpovprečno. Kaj bi...

PRO
Članki
Članki Prestiž za danes in jutri

Drznost, futurizem in racionalnost so v današnjem poslovnem svetu odlike, ki štejejo dvojno.