Komentar

Pomoč Grčiji je zavarovanje za Slovenijo

Čas branja: 2 min
05.05.2010  22:30

Ko sta evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedala finančni paket pomoči Grčiji v vrednosti 110 milijard evrov in ko je bil alociran delež Slovenije v tem finančnem paketu, so se seveda takoj oglasili domači »običajni osumljenci«.

»Argumenti«, da Slovenija ne sme pomagati zapravljivim in lenim Grkom ter da ta finančna pomoč ne bo nikoli povrnjena, preprosto ne sežejo dlje od miselnega dosega dežurnih populistov, ki se konča na Karavankah, še najraje pa v lastni denarnici. Kaj bo jutri, če danes ne naredimo nič, jih ne zanima. Bistvo, zakaj moramo danes pomagati Grčiji, je preprosto - finančna pomoč Grčiji je, kot da bi plačali zavarovanje za makroekonomsko stabilnost.

Nekaj podobnega kot plačamo vsako leto zavarovalnici za zavarovanje nepremičnine, v kateri živimo. Evro je za Slovenijo varnostni ščit, ki nas brani pred negativnimi zunanjimi vplivi in pred lastnimi neracionalnostmi. Če Slovenija ne bi bila vključena v evrsko območje, bi šla mnogo hitreje po poti Islandije v bankrot.

Do zdaj smo se Slovenci na območju evra šli bolj »free-riderstvo«, bili smo deležni zgolj pozitivnih učinkov večje makroekonomske stabilnosti in monetarne brezskrbnosti. Zdaj pa je prišel čas, da za to zagotavljanje varnosti v skladu s podpisanim sporazumom plačamo zavarovalno premijo. Dober odstotek BDP, ki ga bomo posodili Grčiji, je razmeroma majhna premija za varnost, ki je bomo deležni v prihodnje.

Tudi Nemčija je bila še pred dvema mesecema močno proti finančni pomoči Grčiji. Toda tudi nemška vlada je kmalu uvidela ekonomsko kratkovidnost populističnih puhlic o vprašljivosti pomoči zapravljivim grškim gospodom. Dejstvo je, kot sem napisal pred dvema mesecema na tem mestu, da je brez hitre in učinkovite finančne pomoči Grčiji ogrožen evro in s tem politična prihodnost Evrope.

Ni zaman, da je ta teden guverner nemške Bundesbanke Axel Weber - precej odkrito za centralnega bankirja - izjavil, da bo brez finančne pomoči Grčija okužila celotno evrsko območje. Ni zaman, da je direktor MDS Dominique Strauss-Kahn izjavil, da če članice evra ne pomagajo Grčiji, to pomeni konec evra. Ni dileme, brez učinkovite finančne pomoči Grčiji, ki bo pogojevana z doslednim izvajanjem makroekonomskih reform, predvsem krčenjem javnih izdatkov, bo Grčija zelo hitro objavila plačilno nesposobnost. S tem bo hkrati izstopila iz evra.

Finančni špekulanti pa bodo nadaljevali svoj uničevalski pohod na Portugalsko, Španijo, Italijo, Irsko in Slovenijo. To pa pomeni konec evra kot skupne evropske valute ali - rečeno bolj po domače - jugoslavizacijo evrskega območja, kot smo jo lahko doživljali konec devetdesetih let na naših tleh. Svetovne gospodarske razmere so godne za proces gospodarske dezintegracije, uvajanje ekonomskega protekcionizma ter nato še politične dezintegracije članic EU.

Nemška kanclerka Angela Merkel dobro ve, kaj govori, ko je ta teden v nemškem parlamentu povedala: »Ne gre za nič več in nič manj kot za prihodnost Evrope.« Če kdo, potem morajo danes prav majhne članice EU navijati za to, da se uveljavi mehanizem finančne pomoči članicam, ki zaidejo v nepremagljive finančne težave. In Slovenija je prva med malimi članicami evrskega območja, ki se mora za to zavzemati.

Slovenija je namreč po makroekonomskih kazalcih zelo blizu »prašičem« (državam PIIGS) ali celo v slabšem položaju zaradi lanskega katastrofalnega upada BDP, velikanske javne zadolžitve in majhnosti, zaradi katere je še bolj ranljiva za zunanje šoke in špekulativne napade. Če mi danes ne bomo pomagali Grčiji, bomo jutri na vrsti mi in takrat ne bo nikogar, ki bi lahko pomagal nam.

Ne gre za solidarnost, gre za zavarovanje. Hkrati z uveljavitvijo mehanizma finančne pomoči znotraj evrskega območja pa je treba na ravni tega območja v prihodnje ustanoviti »gospodarsko vlado «, ki bo skrbela za usklajenost makroekonomskih politik med članicami. Skupne valute brez skupne vlade si ni več mogoče predstavljati. Krize, kot je današnja, nas danes samo še utrjujejo v tem, o čemer si je ekonomska veda edina. In že slišim naše populiste ...

Jože P. Damijan je ekonomist.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Jože P. Damijan je redni profesor na ekonomski fakulte­ti v Ljubljani.

Preberite tudi:

05.05.2010
05.05.2010
05.05.2010

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (intervju) Ne odlašajte s slabitvami!

Ameriški ekonomist Joseph Quinlan

FINANCE
Članki
Članki Grčija hoče še več pomoči 9

Iz Grčije prihajajo zahteve po novem prestrukturiranju javnega dolga, ki so pospremljene z grožnjami, a kaj drugega kot odpis skoraj ni...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova za Suddeutsche Zeitung: Sanjala sem davek na nepremičnine 100

Premierka Alenka Bratušek za nemški časopis o razmerah v državi, strankarskih pripetijah, privatizaciji.

FINANCE
Članki
Članki Čufer : S sprejetjem zakona o bančništvu ne bo težav 17

Finančni minister meni, da kljub burnemu odzivu nekaterih interesnih skupin s sprejemanjem novele ne bo težav; hiter sprejem zakon...

FINANCE
Članki
Članki Nekdanji španski premier: Trikrat sem zavrnil ponudbo trojke za pomoč 4

Španiji je mednarodno pomoč kot prvi že junija 2010 ponudil direktor IMF Dominique Strauss-Kahn, kasneje še tedanji guvener ECB Trichet...

FINANCE
Članki
Članki Tožilec Moljk: V državnih bankah akcije kot v Hypu ne bomo dočakali 51

V primeru Hypo so ob sumih nepravilnosti ukrepali sami lastniki banke, v Sloveniji ti nimajo interesa, meni okrajni državni tožilec Luka...

FINANCE
Članki
Članki (anketa) Kaj gospodarstvu prinašajo Pličaničevi naložbeni načrti

Učinek za gospodarstvo bo zagotovo manjši, kot bi bil, če bi šlo za naložbo z namenom povečevanja izvoza, meni ekonomist Davorin...

PRO
Članki
Članki Od česa boste živeli leta 2040?

S staranjem prebivalstva je pokojninska blagajna pod vse večjim pritiskom. Poleg tega študije kažejo na nadaljni upad deleža redno...