Komentar

Pomoč Grčiji je zavarovanje za Slovenijo

05.05.2010  22:30

Ko sta evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedala finančni paket pomoči Grčiji v vrednosti 110 milijard evrov in ko je bil alociran delež Slovenije v tem finančnem paketu, so se seveda takoj oglasili domači »običajni osumljenci«.

»Argumenti«, da Slovenija ne sme pomagati zapravljivim in lenim Grkom ter da ta finančna pomoč ne bo nikoli povrnjena, preprosto ne sežejo dlje od miselnega dosega dežurnih populistov, ki se konča na Karavankah, še najraje pa v lastni denarnici. Kaj bo jutri, če danes ne naredimo nič, jih ne zanima. Bistvo, zakaj moramo danes pomagati Grčiji, je preprosto - finančna pomoč Grčiji je, kot da bi plačali zavarovanje za makroekonomsko stabilnost.

Nekaj podobnega kot plačamo vsako leto zavarovalnici za zavarovanje nepremičnine, v kateri živimo. Evro je za Slovenijo varnostni ščit, ki nas brani pred negativnimi zunanjimi vplivi in pred lastnimi neracionalnostmi. Če Slovenija ne bi bila vključena v evrsko območje, bi šla mnogo hitreje po poti Islandije v bankrot.

Do zdaj smo se Slovenci na območju evra šli bolj »free-riderstvo«, bili smo deležni zgolj pozitivnih učinkov večje makroekonomske stabilnosti in monetarne brezskrbnosti. Zdaj pa je prišel čas, da za to zagotavljanje varnosti v skladu s podpisanim sporazumom plačamo zavarovalno premijo. Dober odstotek BDP, ki ga bomo posodili Grčiji, je razmeroma majhna premija za varnost, ki je bomo deležni v prihodnje.

Tudi Nemčija je bila še pred dvema mesecema močno proti finančni pomoči Grčiji. Toda tudi nemška vlada je kmalu uvidela ekonomsko kratkovidnost populističnih puhlic o vprašljivosti pomoči zapravljivim grškim gospodom. Dejstvo je, kot sem napisal pred dvema mesecema na tem mestu, da je brez hitre in učinkovite finančne pomoči Grčiji ogrožen evro in s tem politična prihodnost Evrope.

Ni zaman, da je ta teden guverner nemške Bundesbanke Axel Weber - precej odkrito za centralnega bankirja - izjavil, da bo brez finančne pomoči Grčija okužila celotno evrsko območje. Ni zaman, da je direktor MDS Dominique Strauss-Kahn izjavil, da če članice evra ne pomagajo Grčiji, to pomeni konec evra. Ni dileme, brez učinkovite finančne pomoči Grčiji, ki bo pogojevana z doslednim izvajanjem makroekonomskih reform, predvsem krčenjem javnih izdatkov, bo Grčija zelo hitro objavila plačilno nesposobnost. S tem bo hkrati izstopila iz evra.

Finančni špekulanti pa bodo nadaljevali svoj uničevalski pohod na Portugalsko, Španijo, Italijo, Irsko in Slovenijo. To pa pomeni konec evra kot skupne evropske valute ali - rečeno bolj po domače - jugoslavizacijo evrskega območja, kot smo jo lahko doživljali konec devetdesetih let na naših tleh. Svetovne gospodarske razmere so godne za proces gospodarske dezintegracije, uvajanje ekonomskega protekcionizma ter nato še politične dezintegracije članic EU.

Nemška kanclerka Angela Merkel dobro ve, kaj govori, ko je ta teden v nemškem parlamentu povedala: »Ne gre za nič več in nič manj kot za prihodnost Evrope.« Če kdo, potem morajo danes prav majhne članice EU navijati za to, da se uveljavi mehanizem finančne pomoči članicam, ki zaidejo v nepremagljive finančne težave. In Slovenija je prva med malimi članicami evrskega območja, ki se mora za to zavzemati.

Slovenija je namreč po makroekonomskih kazalcih zelo blizu »prašičem« (državam PIIGS) ali celo v slabšem položaju zaradi lanskega katastrofalnega upada BDP, velikanske javne zadolžitve in majhnosti, zaradi katere je še bolj ranljiva za zunanje šoke in špekulativne napade. Če mi danes ne bomo pomagali Grčiji, bomo jutri na vrsti mi in takrat ne bo nikogar, ki bi lahko pomagal nam.

Ne gre za solidarnost, gre za zavarovanje. Hkrati z uveljavitvijo mehanizma finančne pomoči znotraj evrskega območja pa je treba na ravni tega območja v prihodnje ustanoviti »gospodarsko vlado «, ki bo skrbela za usklajenost makroekonomskih politik med članicami. Skupne valute brez skupne vlade si ni več mogoče predstavljati. Krize, kot je današnja, nas danes samo še utrjujejo v tem, o čemer si je ekonomska veda edina. In že slišim naše populiste ...

Jože P. Damijan je ekonomist.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Jože P. Damijan je redni profesor na ekonomski fakulte­ti v Ljubljani.
Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Preberite tudi:

05.05.2010
05.05.2010
05.05.2010

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki MDS priznava: Naši ukrepi so poglabljali recesijo v Grčiji 64

Sklad, ki ga vodi Francozinja Christine Lagarde, priznava, da je trojka s prisilnimi varčevalnimi ukrepi poslabšala položaj...

FINANCE
Članki
Članki Javni sektor ahilova peta Grčije pri prošnji za nov obrok pomoči 5

Do petka morajo Grki trojko prepričati, da si zaslužijo nov obrok pomoči v višini 8,1 milijarde evrov

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Med slabimi rešitvami smo našli najmanj slabe 64

Predsednik države Borut Pahor je ob 70-letnici Baze 20 obiskal Kočevski rog, prva med ministri Alenka Bratušek pa je obiskala mariborsko...

FINANCE
Članki
Članki Kraljič: V politiki je zelo malo gospodarskega znanja 46

"Slovenci smo zelo razcepljen narod, zato bi bilo potrebno spremeniti volilni sistem v večinskega, ki bi dal bolj jasno vlado," meni...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Naše suverenosti ne bomo dali iz rok 94

Predsednica vlade Alenka Bratušek tudi na obisku v avstrijski prestolnici zagotavlja, da bo Slovenija svoje težave rešila sama....

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ljudem bom vrnila upanje v prihodnost 89

"Imeli smo veliko dela, uspešno smo ga opravili. To pa je šele začetek," pravi premierka Alenka Bratušek. Janez Janša: Hvala vladi,...

FINANCE
Članki
Članki Čufer: Če sami nismo sposobni, naj Teš 6 do konca izpelje nekdo tretji 55

"Obstaja tudi možnost, da poiščemo nekoga tretjega, ki bo investicijo speljal do konca, če je sami nismo sposobni," je dejal minister...

PRO
Članki
Članki Kitajska ponudba za Gorenje v vrh ponesla ALTA.SI

Prevzemna ponudba skupine Hisense, ki je za Gorenje pripravljena odšteti skoraj 300 milijonov evrov, nakazuje, da je poleg Gorenja...