Komentar

Prispevek k ideji uresničene demokracije

Čas branja: 4 min
30.04.2010  14:56
Danes se v Evropi srečujemo z izrazitim pomanjkanjem novih vizij prihodnjega razvoja demokracije

Pričujoči prispevek je poziv Akademije za demokracijo k odpiranju razprave o demokraciji v Sloveniji. Neposredni povod zanj je na eni strani dvajset let, ki smo jih uspešno z vključitvijo v EU in vrsto mednarodnih organizacij prehodili kot samostojna demokratična država, po drugi strani pa vrsta težav, s katerimi se srečuje sedanja slovenska družba. Prispevek želi tudi ponuditi nekaj zamisli, kako naj bi se v prihodnje razvijala in kako naj bi delovala naša demokratična skupnost.

V Akademiji za demokracijo verjamemo, da je ideja demokracije ideja o življenju skupnosti. V njej živita dve viziji: pot k skupnostnemu bivanju, ki se uresničuje postopoma in s pomočjo bogate zaloge družbenega upanja v posameznikih, ter ideal neovirane kooperativne izkušnje, ki vsakomur omogoča, da je v družbenem prostoru pripoznan kot del neke celote. V Sloveniji je večanje družbenih razlik in ravni neenakosti državljane pripeljalo do razcepa, ki že resno načenja demokratično vez. Ta razcep je zastrl ideal enakopravnosti in terja vnovičen premislek o sami ideji demokracije.

Danes se v Evropi srečujemo z izrazitim pomanjkanjem novih vizij prihodnjega razvoja demokracije. Na eni strani se srečujemo z že znanimi zamislimi, ki primarno stremijo k emancipaciji posameznika in njegovi svobodi, na drugi strani pa imamo konzervativnejše pristope, ki želijo predvsem ustvarjati pogoje gmotnega napredka v okviru neke družbe. V Sloveniji se odgovori običajno opirajo na ekonomistično - včasih intervencionistično, včasih klasično ekonomsko ali v sodobnem žargonu 'razvojno naravnane' ukrepe znotraj sistema samega.

Tako v Evropi kakor pri nas se srečujemo se tudi z vrsto bolj ali manj radikalnih kritik neoliberalizma, ki pa razpravo o demokraciji sami puščajo ob strani in se od nje celo oddaljujejo, včasih celo v spogledovanju s preteklimi totalitarizmi. Priča pa smo tudi vrsti izključevalnih stališč ali gibanj, ki ogrožajo svobodo posameznikov oziroma krnijo človekove pravice določenih oseb ter skušajo s tem krepiti pripadnost navidezni skupnosti. Vse omenjene pristope zavračamo in menimo, da se je potrebno obrniti k ideji demokracije same. To idejo je treba vnovič tesneje povezati z idejama svobode in enakosti kot temeljema sodobne politične morale ali politične etike.

Omenjene anomalije sodobne demokracije imajo skupni vzrok. So posledica pogleda na politiko, ki je nezdružljiv s konceptom demokracije kot take. Ta pogled pravi, da je obstoječi svet nepopravljivo skvarjen in da je zato vsak trud že vnaprej obsojen na neuspeh. Ta pogled na politiko srečamo v različnih oblikah: kot preprosto in vsakdanje ljudsko prepričanje, da je politika stvar pokvarjenih ljudi, ali kot radikalno politično teorijo, po kateri naloga politike ni reforma obstoječega sveta, temveč njegova odstranitev. Le tako naj bi se sprostil prostor za vstop boljšega sveta, v katerem ne bo krivic. Naj ta pogled na politiko imenujemo »revolucionaren« - v nevtralnem pomenu besede. Zato se je za soočanje z najtežjimi izzivi sodobne demokracije potrebno resno soočiti z obstoječim svetom. Kako naj se učinkovito zoperstavimo globalnim interesom kapitala in ofenzivi neoliberalizma, če vztrajamo, da je brez odprave kapitalizma vsak trud zaman? Kako naj računamo na senzibilnost javnosti za hude kršitve človekovih pravic, če so le-te vsakodnevno zlorabljane za potrebe dnevne politike? Kako naj volitve postanejo učinkovit instrument za regulacijo življenja demokracije, če med nami ves čas odzvanja, da so le farsa? Izkušnje totalitarizmov 20. stoletja nas poučujejo, da prihoda popolnoma drugega družbenega reda ne bo. Vse ambicije, da bi njegov prihod izsilili, so se končale tragično. Zato je zavest, da je ta svet vse, kar imamo, izhodišče odgovornega odnosa do demokracije. Opustitev upanja na prihod drugega sveta tako ni odstop od najvišjih idealov. Je nasprotno prvi pogoj, da se ideali lahko začnejo uresničevati tukaj in zdaj.

Pod površino družbenega telesa se razraščajo pojavi, ki demokracijo že ogrožajo na njenih najbolj vitalnih mestih. Omenimo naj tkanje povezav med politiko in privilegiranimi elitami; razmah kriminalnih združb; razrast medvrstniškega nasilja in izkušnjo nemoči za to pristojnih organov; zaskrbljujoče stanje nezaupanja v sodno vejo oblasti in njeno dejansko neučinkovitost; maščevalne napade na sodnike z eksplozivnimi telesi itd. Naj tu še posebej omenimo neučinkovitost demokratičnih mehanizmov, ki bi revnim ter njihovim otrokom pripoznali temeljno pravico, živeti človeka vredno in polno življenje. Na področju družbenega in političnega življenja se tako z različnimi socialnimi transferji in pomožnimi ukrepi ohranja videz egalitarnosti, ki pa pod površjem skriva načeto temeljno vez pravičnosti, ki bi morala družbo držati skupaj.

Ključ do zdrave in pravične ter demokratične družbe je skrit tudi v odnosu do najmlajših in v vzoru, ki jim ga dajemo kot sodržavljani in soljudje. Mladi se prepogosto zatekajo k ponujenim idealom in sledijo že ponujenim rešitvam. Inercija vztraja tudi tukaj in družba kot celota počasi tone v vrednostni kaos in regresijo. Pozabili smo na temeljno načelo demokracije: vsakomur mora biti omogočen poln osebnostni razvoj s spremljajočimi pogoji življenja. Obenem mora slovenska družba odpreti resno razpravo o konceptu medgeneracijske solidarnosti, ki je pomemben sestavni del evropskega gospodarskega in socialnega modela. Treba se je izogniti nevarnosti, da bi solidarnost razumeli predvsem kot finančno vprašanje, in zato poudarke postaviti na vzajemno sodelovanje in izmenjavo izkušenj med generacijami.

Resen pristop je nujen tudi zaradi potencialne socialne napetosti, ki se skriva v ozadju. Gre namreč za dve skupini (mlade in starejše), ki sta pogosto žrtev diskriminacije zaradi njihove starosti. Preprečiti je treba napačno vzročno povezavo, in sicer da so starejši, ki delajo tudi v poznejši dobi, glavni krivci za visok odstotek brezposelnosti med mladimi. Izogniti pa se moramo vzpostavitvi nasprotja, ki bi nastalo zaradi razumevanja starejših le kot finančnega bremena, ne da bi ustrezno upoštevali njihov življenjski prispevek k ustvarjanju obstoječe družbe in možnosti, ki jih za to nudi tudi njihova zrela doba.

Enako pomanjkanje skupnostnega načela in načela enakosti je zaznati tudi pri formiranju sodobnih elit: v Sloveniji se v tem oziru žal ohranjajo in ustvarjajo preštevilne klientelistične povezave, ki zavirajo njen demokratični razvoj. Te povezave ali klike posegajo na področja, ki v sodobnih demokratičnih družbah kot takšna ne bi smela pripadati nikomur in bi morala nasprotno biti odprti prostori dogajanja neovirane družbene izkušnje vseh. V takem prostoru bi morali biti državljani in državljanke spodbujeni k zavzetemu državljanstvu. Njihovih ustvarjalnih potencialov ne bi smele ovirati vnaprej vzpostavljene mreže povezav.

Zato poudarjamo, da je potrebno odpreti najširšo razpravo o naslednjih področjih naše države in demokracije:

- na vseh področjih družbenega življenja je potrebno nenehno opozarjati na kršitve najosnovnejše pravice državljanov, to je pravice do neovirane in prek znanja zaslužene pravice do egalitarnega in ustvarjalnega državljanstva;

- človekovim pravicam je potrebno zagotoviti stanoviten strokovni diskurz, ki se bo lahko obranil ideoloških in političnih zdrsov in drugih poskusov njihove instrumentalizacije;

- potrebno je okrepiti strokovno in profesionalno upravljanje institucij ter se v celoti izogibati prepletu političnih in osebnih (klientelističnih) dejavnikov, ki rušijo njihovo demokratično kredibilnost;

- potrebno je premisliti vrednostni sistem, ki bi ga kot odgovorni državljani morali izročati generacijam, ki prihajajo za nami;

- in slednjič, nedokončana naloga slovenske demokracije je pot k egalitarni demokratičnosti odnosov tako na mikro nivoju (ženska - moški) kot tudi na nivoju makro družbenih odnosov v smislu enakovrednosti in medsebojnega spoštovanja.

Za Akademijo za demokracijo dr. Lenart Škof

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (grafi) Kako se gibanje plač v Sloveniji primerja z drugimi članicami EU 1

Kje so se v zadnjih letih plače najbolj zvišale in kako usklajeno je njihovo gibanje s spremembami v produktivnosti

FINANCE
Bi morali v Sloveniji uvesti obvezno volilno udeležbo? 46

Ali obvezne volitve preprečujejo populizem – izkušnje držav, ki jih imajo

FINANCE
Neuradno: konstrukcija poravnave med Telekomom in T-2 2

Nadzorniki Telekoma naj bi jutri vendarle odločili o poravnavi leta – menda naj bi s to "zaprli" še dolgove T-2 do Telekoma

DRAŽBE
Članki
Članki Kakšna bo usoda Burje, koče na Voglu?

Na dražbi je bila prodana koča Burja na Voglu; šlo je za drugo dražbo, cena je bila 385 tisoč evrov; kočo je prevzel upnik

FINANCE
Plače! 1

Kakšna je dobra plača?

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki MSRP zavarovalne pogodbe (po novem)

01.01.2021 bo predvidoma začel veljati MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.

FINANCE
Podivjana korupcija in nasilje Brazilce odvračata od volitev

Kriminal in zdravstveno varstvo sta osrednji in žgoči vprašanji brazilskih volilcev

AVTO
Nasveti
Nasveti Svetovalec razlaga, kako na avto plačati manj davka 9

Pogovor z Zdravkom Poljaševićem, predstavnikom nemške družbe BronzMobile.de GmbH in slovenskih Kreativnih najemov, ki so zaslužni za...