Kako lahko država ukrepa proti delodajalcem, ki ne izplačujejo plač?

19.04.2010  10:51
Glavni delovni inšpektor Borut Brezovar odgovarja na vprašanja bralcev Finance.si

Objavljamo prvi del intervjuja z glavnim inšpektorjem RS za delo Borutom Brezovarjem. Vprašanja zanj so nam pred časom poslali bralci Finance.si. V uredništvu smo med zbranimi nekaj vprašanj izbrali in mu jih tudi zastavili.

brezovar_borut1.1213871828.jpg

Zakaj delovna inšpekcija in nobena druga ustrezna institucija ne reagira na konkretno prijavo z vsemi podatki in kršitvijo? Oseba je zaposlena v izobraževalni instituciji in na bolniški že eno leto in pol ter prejema ustrezno bolniško nadomestilo, poleg tega pa aktivno dela v drugi državni instituciji, kjer prejema plačilo na transakcijski račun (S.P.), prek študentskih napotnic (delo na črno in pranje denarja) in tudi v gotovini. Skratka, po izjavah predpostavljenega in po dokazih poleg nadomestila za bolniško še dodatnih 1.650 evrov mesečno, brez kakršnihkoli sankcij, kljub prijavi na inšpektorat za delo, na ZZZS in ostale institucije, ki so za takšne prekrške in kazniva dejanja pristojne.

Najprej pojasnimo pristojnosti Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki izvaja skladno s 1. členom Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/1994, 32/1997 in 36/2000; v nadaljevanju: ZID) inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.

Inšpektorat RS za delo sicer vse vloge obravnava v najkrajšem možnem času in v okviru objektivnih možnosti, žal pa iz podatkov, ki jih navajate v Vašem vprašanju, ni razvidno za katero zadevo konkretno gre, zato Vam tudi natančnejšega odgovora ne moremo podati.

Če menite, da delodajalec krši zgoraj citirane ali kakšne druge določbe delovnopravne zakonodaje, katerih nadzor spada v pristojnost Inšpektorata RS za delo, lahko podate prijavo na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo. Prijava, ki je lahko tudi anonimna, mora vsebovati konkretne podatke o delodajalcu in opis domnevnih kršitev. Prijava se poda pisno ali ustno osebno v času uradnih ur na pristojno območno enoto Inšpektorata RS za delo. Pristojna je območna enota Inšpektorata RS za delo glede na sedež delodajalca. Seznam območnih enot Inšpektorata RS za delo je objavljen na naši spletni strani, na naslovu [www.id.gov.si] .

Kakšne pravne možnosti ima država za ukrepanje proti podjetnikom, ki ne izplačujejo zasluženih plač svojim delavcem?

Odgovor: Kar zadeva pristojnosti Inšpektorata RS za delo v zvezi s plačilom za delo se le-te precej omejene. Inšpektor za delo lahko tako v zvezi z institutom plačila za delo ukrepa le v nekaterih, zakonsko določenih primerih.

Prvi takšen primer je, ko delodajalec pri določitvi plače delavca ne upošteva minimuma, določenega s posebnim zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca (prvi odstavek 126. člena ZDR), torej v primeru, če delavcu ne izplačuje vsaj minimalne plače.

Inšpektor za delo lahko v zvezi z institutom plačila za delo ukrepa tudi, če delodajalec delavcu ne izplača plače v skladu z določbama 134. in 135. člena ZDR (določbi v zvezi s plačilnim dnem ter krajem in načinom izplačila plače). V 134. členu ZDR je tako določeno, da se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca ter da se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Delodajalec je dolžan pisno predhodno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne. Morebitna plačila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen način, glede na vrsto dela in obstoječe običaje. V 135. členu pa ZDR določa, da je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo do konca plačilnega dne na običajnem izplačilnem mestu. Če se plača izplačuje preko bančnega računa delavca ali na drug brezgotovinski način, mora biti delavcu plača na razpolago na določen plačilni dan, razen če se stranki ne dogovorita drugače. Delodajalec je dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Stroški v zvezi z izplačevanjem plače bremenijo delodajalca.

Borut Brezovar

Kršitve 126., 134. in 135. člena ZDR prestavljajo prekršek, za katerega lahko inšpektor za delo delodajalca v skladu s kazenskimi določbami ZDR kaznuje z globo, prekršek pa prestavlja tudi kršitev drugega odstavka 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec svoje terjatve brez pisnega soglasja delavca ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila.

Inšpektor za delo pa delodajalcu ne more naložiti plačila neizplačane plače, temveč lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja, v skladu s 5. členom veljavnega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004) in 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno (brez predhodnega opozorila delodajalcu) pred pristojnim delovnim sodiščem. Pri tem je potrebno paziti, da se sodni postopek sproži v roku petih let, sicer pravica do uveljavitve spora pred sodiščem zastara.

Ali je v skladu z zakonodajo, da v našem podjetju dobimo izplačan znesek za prehrano v višini 2,50 evra? Ali ni najnižji znesek cca. 3,60 evra?

Odgovor: Povračilo stroškov v zvezi z delom ureja ZDR v 130. členu, in sicer določa da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela. Nadalje še določa da v primeru, da višina teh stroškov ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom. Višino povračila stroškov za prehrano med delom torej določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Ali te delodajalec lahko pošlje na čakanje na domu brez določitve datuma, kdaj se čakanje izteče in ali je dovoljeno nočno delo v proizvodnji za ženske (dejavnost kemične industrije)?

Zakon o delovnih razmerjih v 137. členu ureja nadomestilo plače, in sicer določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Zakon torej v zvezi s t.i. čakanjem na delo, določa samo obveznost delodajalca, da delavcu izplača plačo, ostalih omejitev ne ureja.

Po prenehanju porodniškega dopusta me želi delodajalec dati na drugo delovno mesto, in sicer z mesta vodje na mesto referenta. Kakšne so moje pravice? V primeru, da ne podpišem nove pogodbe, kakšne sankcije lahko pričakujem? Zaposlena sem za nedoločen čas.

Borut Brezovar

Spremembo ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spr., v nad. ZDR) ureja v 47. členu. Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko skladno s prvim odstavkom tega člena predlaga katerakoli stranka, pogodba pa se v skladu s tretjim odstavkom istega člena spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. Potrebno je torej soglasje obeh pogodbenih strank.

Iz navedenega izhaja, da delavcu ni treba podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, s katero bi se delovno razmerje drugače uredilo. V kolikor delavec nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, še naprej v celoti velja »stara« pogodba o zaposlitvi. Kakršnekoli sankcije s strani delodajalca zgolj zaradi zavrnitve podpisa nove pogodbe o zaposlitvi so v takem primeru nedopustne.

Kaj je vključeno v minimalno plačo? Če sem prav razumela, je v bruto znesek 734,15 evra že vključen npr. dodatek za delovno dobo in ostali dodatki? Tako ima lahko na podlagi tega zakona npr. nekdo, ki je začetnik pri svojem delu, povsem enako plačo kot nekdo, ki dobiva dodatek za delovno dobo, ker morajo izplačilo temu začetniku dvigniti na enak znesek, medtem ko lahko tistemu drugemu, ki dela že več let, dvignejo vključno z dodatkom za delovno dobo in drugimi dodatki do tega zneska

Minimalno plačo v Republiki Sloveniji določa Zakon o minimalni plači pa (Ur. l. RS, št. 13/2010, ZMinP). Skladno s 4. členom tega zakona minimalna plača v Republiki Sloveniji znaša 734,15 eurov. Delodajalec, pri katerem bi izplačevanje minimalne plače, v višini določeni v skladu s tem zakonom, povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, lahko skladno s prvim odstavkom 9. člena ZMinP v prehodnem obdobju, ki ne sme trajati dlje kot do 31. 12. 2011, postopno preide na izplačilo minimalne plače v višini, določeni v skladu s tem zakonom.

Pri zgoraj navedenem znesku gre za bruto znesek, delavec pa dobi izplačano neto plačo, ki je razlika med bruto plačo ter prispevki za socialno varnost in akontacijo dohodnine.

ZDR pa v drugem odstavku 126. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Ne glede na to, kakšna je višina plače delavca, kot je opredeljena v 126. členu ZDR, pa delavec skladno z ZMinP v nobenem primeru ne sme dobiti nižjega plačila, kot je določeno ZMinP. Minimalna plača ima pri tem vlogo socialnega korektiva, katerega namen je varovanje socialne in materialne varnosti zaposlenih. Šlo naj bi za plačo, ki bi delavcem še zagotavljala dostojno preživetje.

Glede na navedeno je torej možno, da plačo v isti višini prejema delavec, ki je šele začel z delom, kot tudi delavec, ki dela že več let, v kolikor plača nobenega od njiju (tj. osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki ter eventualno plačilo za poslovno uspešnost skupaj) ne dosega zneska minimalne plače, določene z ZMinP.

Včasih se na državni praznik ni smelo delati, predvsem v gradbeništvu. Letos se je v Stožicah na veliko gradilo 8. februarja, 1. maja pa naj bi polagali travo? Ali je res treba prijava, da inšpektorji ukrepajo?

Delovni čas, nočno in nadurno delo ter odmore in počitke ureja ZDR, ki glede urejanja te tematike omogoča tudi drugačno urejanje z zakonom ali s kolektivnimi pogodbami (npr. 158. člen ZDR).Torej se lahko ob izpolnjevanju pogojev v zakonu v različnih dejavnostih določi drugačna ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov. Delo ob praznikih je v skladu z delovnopravno zakonodajo pod zakonsko določenimi pogoji dopustno. Varstvo javnega reda in miru pa ureja Zakon o javnem redu in miru, nadzor nad tem zakonom pa opravlja policija.

Nočno delo delavk v industriji in gradbeništvu je urejeno v 153. členu ZDR. Nočno delo v industriji je dovoljeno posebej določenim kategorijam delavk, v določenih izjemnih okoliščinah, ali če to na podlagi posebnih pogojev odobri minister za delo.

Jutri bomo objavili drugi, v sredo pa zadnji del intervjuja.

Kdo je Borut Brezovar

Rodil se je leta 1953 v Ljubljani, leta 1977 pa diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti. Leta 2005 je na isti fakulteti uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Inšpekcija za delo na Slovenskem.

Dolga leta je bil zaposlen v gospodarstvu na različnih delovnih mestih. Od leta 1993 dalje kot glavni inšpektor RS za delo vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter skrbi za učinkovitost dela inšpekcije. V letu 2009 je bil po opravljenem javnem natečaju v skladu z zakonom o javnih uslužbencih ponovno imenovan na položaj glavnega inšpektorja RS za delo za dobo petih let.

Preberite tudi:

20.04.2010
21.04.2010

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Osebnoizpovedni manifest: Nočem drugega tira, ker je Cerar nehuman 39

To ni opredelitev o predlogu pobudnikov referenduma, temveč o človečnosti naših politikov

FINANCE
Koliko hrupa bo drugi tir še prinesel v Situlo in Rožno dolino? In kaj bo s cenami nepremičnin? 31

Prevoz po železnici je najmanj obremenjujoč za okolje, žre pa elektriko in predvsem močno onesnažuje s hrupom; zmanjševanje...

FINANCE
Neverjetno: kako se gresta Cerar in Dragonja 'fake news' z 9.000 službami pri drugem tiru 14

Ni uboga le pridobitev številke devet tisoč delovnih mest, stvar je še bolj smešna - ali vlada sploh ve, katero študijo citira?!...

FINANCE
Kaj vse je zavarovalnica pripravljena zmotoviliti, da vam ne plača škode? 3

Primer Grave, ko bi bilo treba plačati škodo zaradi indirektnega udara strele, kosilnica pa ni vrtno orodje

FINANCE
Kako zavarovati kosilnico in kdo taka zavarovanja sploh ponuja 3

Kako druge zavarovalnice vidijo kosilnico: je to stroj ali orodje?

PRO
Članki
Članki Znate kupce na tujih trgih prepričati, da bodo kupovali pri vas?

Slovenski trg je za večino podjetij premajhen, zato je že kar nuja vstopiti na evropski, če že ne na svetovni trg. Pri tem je prihodnje...

TRANS-LOG
Infrastruktura
Infrastruktura Koliko nas je stal drugi tir, še preden smo zasadili prvo lopato? 60 milijonov! 6

Doslej so največ stali projekti za pridobivanje gradbenega dovoljenja, geološke in arheološke raziskave ter raziskave krasa in seveda...

DRAŽBE
Članki
Članki Teh 13 stanovanj v Ljubljani boste lahko kupili na dražbah

Izklicne cene se začnejo pri 60 tisočakih in segajo vse do 237 tisoč evrov

MANAGER
Manager
Manager (intervju) Američan, ki je izbral Kamnik namesto Pariza in Londona 2

Noah Charney, ameriški pisatelj, novinar in umetnostni zgodovinar, ki se je zaljubil v Slovenijo in postal eden njenih velikih promotorjev.

FINANCE
Kaj se dogaja v Litostroju Jeklu? Bo splaval ali potonil?

Od 187 zaposlenih jih ima službo na matični družbi še 36; v dveh mesecih bo znano, ali bo stečaj ali prisilka