Komentar

Public enemy: Državni dolg je eksplodiral

Čas branja: 5 min
19.01.2010  22:30
O vrtoglavem zadolževanju slovenske države in bančni krizi

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
nlb dodaj
ECB dodaj
Gregor Golobič dodaj
MF dodaj
Banka Slovenije dodaj

V ponedeljek se je Pahorjeva vlada zadolžila za novih 1,5 milijarde evrov, kar eksplozivno povečuje dolg države.

Ker se je državni dolg skupaj z državnimi poroštvi samo lani povečal z 11,8 na 18,1 milijard evrov ali skupaj kar za 6,1 milijarde evrov, se ob ponedeljkovi novi zadolžitvi države za 1,5 milijarde evrov poraja vprašanje: zakaj se Pahorjeva vlada eksplozivno zadolžuje?

Državni dolg in državno poroštvo

Po podatkih ministrstva za finance (Bilten javnih financ, 12/2009) se je državni dolg, ki prek državnega proračuna neposredno bremeni slovensko državo (davkoplačevalce), od januarja do septembra lani povečal s 7,1 na 11,2 milijarde evrov ali skupaj kar za 4,1 milijarde (glej graf Državni dolg in državna poroštva).

gaf

Podatki iz omenjenega grafa tudi kažejo, da se je ob državnem dolgu v prvih devetih mesecih lani močno povečal tudi dolg iz državnih poroštev, ki ga država ne odplačuje, ampak zanj samo jamči, da ga bo v prihodnosti plačala, če ga ne bo mogel plačati dolžnik. Vrednost državnih poroštev se je lani povišala s 4,7 na 6,9 milijarde evrov ali skupaj za 2,2 milijarde evrov.

Zadolževanje države za proračunsko luknjo

Eksplozivna rast državnega dolga in državnih poroštev je povezana tudi s prikrito senacijo bančnega sistema.

Samo lani se je državni dolg skupaj z državnimi poroštvi povečal z 11,8 na 18,1 milijard evrov ali skupaj kar za 6,3 milijarde evrov, kar je tretjina celotnega državnega dolga in državnih poroštev, ki si jih je slovenska država nabrala od nastanka leta 1991.

Po istem viru ministrstva za finance je bilo lansko rekordno povečanje državnega dolga (neto zadolževanje države) v vrednosti 4,1 milijarde evrov delno namenjeno financiranju rekordnega primanjkljaja javnih financ v vrednosti 1,5 milijarde evrov, ki je skoraj v celoti posledica primanjkljaja državnega proračuna (1,4 milijarde evrov).

Zadolževanje države za depozite bank

Preostalo razliko lanskega povečanja državnega dolga za 2,6 milijarde evrov (4,1 - 1,5 = 2,6) je država naložila v banke v obliki depozitov.

graf

Po podatkih Banke Slovenije (Bilten BS, december 2009) se je vrednost depozitov države pri bankah začela hitro poviševati od konca leta 2008 (glej graf Depoziti države pri bankah); od decembra 2008 do oktobra 2009 so se depoziti države pri bankah povečali z 1,4 na štiri milijarde evrov ali skupaj za 2,6 milijarde.

Po podatkih Umarja (Ekonomsko ogledalo, november 2009) banke večjega dela depozitov države niso preusmerile v krepitev posojilne aktivnosti, temveč so ta sredstva države prenesla v tujino tudi za poplačilo dela v tujini najetih bančnih posojil. Tudi Banka Slovenije v decembrskem Biltenu BS navaja, da so banke vračale v tujini najeta posojila tudi z depoziti države, pri čemer Umar in BS ne navajata konkretnih podatkov, kolikšna je dejanska vrednost depozitov države, ki so jih banke namenile odplačevanju v tujini najetih bančnih posojil.

Državna poroštva za banke

Po podatkih ministrstva za finance (Bilten javnih financ, 12/2009) je bilo lansko povečanje državnih poroštev za 2,2 milijarde evrov skorajda v celoti povezano z bankami, saj je Pahorjeva vlada julija lani prvo podelila državno poroštvo za izdajo obveznic NLB v vrednosti 1,5 milijarde evrov in septembra še Abanki Vipa za izdajo obveznic v vrednosti 500 milijonov evrov.

Iz lanskega novembrskega in decembrskega Biltena BS izhaja, da sta NLB in Abanka z državnim poroštvom z izdanimi dolžniškimi vrednostnimi papirji na kapitalskih trgih v tujini prišli do finančnih virov, s katerimi sta večinoma nadomestili prejšnje posojilno zadolževanje v tujini.

Državni dolg nadomešča bančni dolg

Analiza zadolževanja države in podeljevanja državnih poroštev v letu 2009 pokaže, da se je država lani neto zadolžila v vrednosti 4,1 milijarde evrov zaradi financiranja rekordnega javnofinančnega primanjkljaja v vrednosti 1,5 milijarde evrov. Preostalo neto zadolževanje za 2,6 milijarde evrov je država položila kot depozit pri bankah. Hkrati je lani povečala državna poroštva za 2,2 milijarde evrov, od česar je šlo za državna poroštva bankam dve milijardi evrov.

Ker so po podatkih Banke Slovenije lani večino izdanih državnih obveznic odkupili tujci (3,4 milijarde evrov), obveznici NLB in Abanke z državnim poroštvom pa sta bili tudi izdani na tujih finančnih trgih, smo bili leta 2009 dejansko priče zamenjavi bančnega dolga z državnim dolgom.

Javno garantirani dolg za negarantirani zasebni dolg

Proces zamenjave bančnega dolga z državnim dolgom je najbolj razviden prek spremembe sestave bruto zunanjega dolga Slovenije, ki ga razdelimo na javni in javno garantirani dolg do tujine (obveznosti Banke Slovenije in države do tujine, skupaj z državnimi poroštvi za obveznosti zasebnega sektorja do tujine) in negarantirani zasebni dolg do tujine (dolg bank, podjetij in preostalega poslovnega sektorja do tujine, ki nima jamstva države).

garf

Podatki iz grafa o javnem in javno garantiranem dolgu ter negarantiranem zasebnem dolgu kažejo, da je prišlo leta 2009 do zamenjave negarantiranega zasebnega dolga do tujine z javnim in javno garantiranim dolgom do tujine. Od januarja do oktobra lani se je negarantirani zasebni dolg do tujine zmanjšal s 30,1 na 26,2 milijarde evrov (skupaj za 3,9 milijarde evrov) predvsem zaradi razdolževanja bank v tujini (glej graf Javni, javno garantirani in drugi zasebni dolgovi).

Hkrati smo bili priče nasprotnemu pojavu, da se je od januarja do oktobra lani močno povečal javni in javno garantirani dolg do tujine z 9,1 na 13,8 (skupaj za 4,7 milijarde evrov), in sicer zaradi zadolževanja države in izdaje državnih garancij bankam. Pred letom 2009 se je javni in javno garantirani dolg do tujine najbolj povečal leta 2007, ko je prišlo ob vstopu na evrsko območje do povečanja obveznosti Banke Slovenije za 3,5 milijarde evrov.

Državna sanacija bančnega hazarda

Opisana sprememba sestave bruto zunanjega dolga Slovenije razkriva, da je bila lanska eksplozivna rast državnega dolga in državnih poroštev namenjena tudi zamenjavi bančnega dolga z državnim dolgom, kar je dejansko prikrita državna sanacija bančnega sistema.

Ali konkretno: lani smo davkoplačevalci z neposrednim zadolževanjem države in podeljenimi državnimi poroštvi bankam prevzeli tudi del bančnega dolga, ki so ga naši bankirji v prejšnjih letih nakopičili z zadolževanjem v tujini in z njim v Sloveniji med drugim množično financirali izredno tvegane menedžerske odkupe in koncentracijo kapitala "nacionalnih šampionov".

Ker z izbruhom mednarodne finančne krize našim bankam v tujini ni uspelo podaljševati posojil iz preteklosti, hkrati pa v Sloveniji niso mogle izterjati zapadlih bančnih posojil, je morala posredovati država z državnim zadolževanjem (veliko povečanje državnih depozitov pri bankah) in podelitvijo državne garancije bankam. Napovedana dokapitalizacija NLB v vrednosti 250 milijonov evrov iz državnega proračuna je le sestavni del zgodbe o pretakanju davkoplačevalskega denarja v sanacijo bank.

Komisija za preiskavo bančne krize

V ponedeljkovi kolumni Skrivnost Kordeževega tajkunskega uspeha (11/2010) sem opozoril, da je 13. januarja začela v ZDA delovati komisija za preiskavo finančne krize (Financial Crisis Inquiry Commission), ki namerava zaslišati bančno elito ZDA, ki je po mnenju komisije z izredno tveganim bančnim poslovanjem pomembno pripomogla k izbruhu največje finančne krize po letu 1930.

Po zgledu ZDA bi morala tudi Slovenija ustanoviti komisijo za preiskavo tveganega bančnega poslovanja, ki bi proučila hazarderstvo naše bančne elite pri financiranju izredno tveganih prevzemov podjetij. Slovenija je namreč država, ki ima po podatkih ECB najnižjo velikost bruto zunanjega dolga med članicami evrskega območja (glede na BDP) in kreditnega krča ni doživela zaradi valutne krize po vzoru argentinsko-jugoslovanske dolžniške krize, ampak predvsem zaradi hazarderstva bančne elite.

V Financah sem v predlanski kolumni Potop političnega podjetnika Bavčarja (228/2009) podrobno opisal tranzicijsko kronologijo nastanka Bavčarjevega "nacionalnega šampiona" Istrabenza od leta 2001 naprej, ki s skoraj milijardo evrov bančnih dolgov najbolj pooseblja tranzicijsko hazarderstvo naših bankirjev.

Izgubljene vrednote bankirja Kramarja

Danes bo v državnem zboru izredna seja o spornih posojilnih obveznostih gospodarskih družb, ki bi morala biti začetek širše preiskave o hazarderstvu naših bankirjev na čelu z dolgoletnim prvim človekom NLB Marjanom Kramarjem.

Januarja 2004 je današnji prvak Zaresa Gregor Golobič Kramarjevo imenovanje za prvega moža NLB za Finance komentiral takole: "Marjan Kramar je zanesljivo človek nove generacije. Značilnost te generacije, ki ji ne manjka strokovnega znanja, je, da začasno pomanjkanje prvovrstnih izkušenj kompenzira s trdim sistemom vrednot." (Finance, 21. januarja 2004)

Komisija za preiskavo bančnega hazarda bi morala odgovoriti vsaj na vprašanje, kako je lahko človek s trdim sistemom vrednot našo največjo banko NLB pripeljal v položaj, da jo mora samo 13 let po koncu državne sanacije znova reševati država z davkoplačevalskim denarjem.

Stanislav Kovač je ekonomist.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Kdo bo novi Bine Kordež 2

'Dražje zadolževanje bo podjetjem tudi letos odneslo sto milijonov evrov.

FINANCE
Članki
Članki Izdajalski podatki: Koliko nas stane državno premoženje 1

Primerjave evropske komisije kažejo, da ima Slovenija nadpovprečno velik delež državnih podjetij, ki ga upravlja podpovprečno. Kaj bi...

FINANCE
Članki
Članki (foto) Pahor na Mosu: Država nas še vedno stane preveč 48

Vlada Mira Cerarja ima ob visoki podpori javnosti realne možnosti, da Slovenijo popelje na pot okrevanja, meni predsednik države.

FINANCE
Članki
Članki (iz arhiva) Jazbec in jazbečarji 262

Novopečeni liberalec Tonin je seveda pozabil povedati, da smo imetnike podrejenih obveznic, če že kdo, okradli davkoplačevalci.

FINANCE
Članki
Članki Mejra Festić: Če ne bo sodnega epiloga, bo BS vedno capljala za tistimi, ki delajo nepravilno 5

Ko se podjetja prezadolžijo in se ne ukvarjajo več z osnovno dejavnostjo, pride do podcenjevanja tveganj, poudarja viceguvernerka BS

MLADI
Učitelji
Učitelji Zamude in novosti finančnega opismenjevanja

Država zamuja pri postavitvi osrednje spletne strani, ki bo namenjena finančnemu opismenjevanju prebivalstva; so pa v šolskih programih...

FINANCE
Članki
Članki Dajmo končno iskreno - kdo je tisti, ki ni ponudil argumentov?! 67

Razprava o privatizaciji je v resnici vprašanje o tem, v kakšni državi želimo živeti.

PRO
Članki
Članki (Natečaj Agrobiznis hi-tech) Kako z novimi tehnologijami spraviti več od njive do mize?

Iščemo ponudnike in uporabnike novih tehnoloških rešitev, ki lahko izboljšajo učinkovitost skozi celotno prehransko verigo. Ste eni...