Arhar: Nekateri gradbinci zamujajo s plačili, vendar niso izjema

Čas branja: 4 min
28.12.2009  11:36
Prvi mož Unicredit banke Slovenije in nekdanji guverner France Arhar odgovarja na vprašanja bralcev Finance.si

Objavljamo prvi del intervjuja z nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije in zdajšnjim predsednikom uprave Unicredit banke Slovenije Francom Arharjem. Vprašanja zanj so nam pred časom poslali bralci Finance.si. V uredništvu smo med zbranimi nekaj izbrali in mu jih tudi zastavili.

france arhar

Koliko je UniCredit Banka Slovenija d.d. izpostavljena v sektorju gradbeništva? Kako ocenjujete tveganje naložb v omenjeni sektor glede na nastalo finančno krizo in kaj ste storili, da bi obvarovali svoje naložbe? Ali gradbinci zamujajo s plačili?

UniCredit Banka Slovenija d.d. ima tudi terjatve do tega sektorja skladno s svojo poslovno politiko, ki je vedno verificirana tudi na nadzornem svetu. Ta trenutek ne ocenjujemo tovrstnega tveganja drugače kot tudi v ostalih panogah in kar zadeva zavarovanje v tem sektorju ni drugačno od zavarovanj pri ostalih terjatvah. Vsega tega ne urejamo »post festum« temveč vedno ob samem sklepanju kreditnih razmerij. Nekateri gradbinci trenutno zamujajo s plačili toliko kot tudi ostali subjekti. Želim poudariti, da ta trenutek niso nič posebnega ali pa s posebnim statusom.

Ali imate ponudbo za vodenje katere druge banke iz sistema UniCredit?

O svojih osebnih načrtih in dogovorih v okviru Skupine ne morem dajati informacij.

Kakšen šef je prvi mož skupine Unicredit Alessandro Profumo?

Uspešen, karizmatičen in v vseh pogledih odgovoren bankir.

Rangirajte in utemeljite koliko sta dolgoročno varni slovenski Hypo Alpe Adria Bank in UniCredit Banka Slovenija d.d., ter kako varna je NLB?

Ne morem ocenjevati rizičnosti naših konkurentov, lahko povem, da UniCredit Banka Slovenija d.d. skupaj s celotnim koncernom UniCredit, ki deluje v 22 državah izpolnjuje vse kriterije varnega poslovanja skladno z domačimi in mednarodnimi standardi.

Kateri so glavni in realno izvedljivi ukrepi za dvig ravni BDP ter vzpostavitev finančne discipline v Sloveniji?

Gospodarska rast oz. rast družbenega bruto produkta je v neposredni povezavi z investicijami, investicije pa v povezavi s krediti. Kajti nove investicije dajejo nova delovna mesta in generirajo dodatno rast. Torej potrebno bo narediti vse, da bi investicijska aktivnost ponovno zaživela. Slovenija ima kot država vrsto investicijskih projektov, ki potrebujejo finančno podporo. Prepričan sem, da so tukaj možnosti ob (seveda) kombinaciji lastnih in kreditnih virov, da bo postopoma ponovno prišlo do te oživitve.

Na drugi strani so tuji trgi, vidimo namreč, da se povpraševanje na njih krepi, kar pomeni, da bo na njih prostor tudi za slovensko ponudbo.

Za finančno disciplino smo odgovorni vsi, ne samo banke. Vsi, ki vstopamo v poslovna razmerja. Največji vpliv nanjo se vedno dogaja na prvem koraku, pred mojo odločitvijo, s kom sklepam poslovno razmerje, pri katerem prihaja do časovnega zamika poplačila mojega blaga ali storitev. Če kljub slabi izkušnji z nekom, ki je zamujal s plačilom, ki ni izpolnjeval pogodbe, sklepam novo pogodbo, sem sam v prvi vrsti kriv in soustvarjam dodatne pogoje za finančno nedisciplino.

Finančna disciplina se ne da ukazati, finančna disciplina se lahko sankcionira na različne načine; od zamudnih do kazenskih obresti, vendar če dolžniku »bije zadnja ura« tudi sankcije ne prinašajo rešitve. Ponavljam, za finančno disciplino smo odgovorni vsi in tisti, ki ne izpolnjujejo pogodb in to svojo prakso ponavljajo in je to njihov običajni standard, bi morali formirati »črno listo«, da bi vsak imel dostop do podatkov in bi bil na ta način vnaprej opozorjen, s kom se splača iti v pogodbeno razmerje ali ne.

Niti vlada niti centralna banka ali druga oblast ne moreta na drugačen način narediti ničesar, je pa logično, da se od države ali vlade, ki je največji tržni udeleženec pričakuje, da bo svoje zaveze v različnih pogodbenih razmerjih sama izpolnila točno ob času in skladno s sklenjeno pogodbo.

france arhar

Vam je kaj žal, da niste bili leta 2002 izvoljeni za predsednika države in leta 2006 za župana Ljubljane?

Svojih odločitev ne obžalujem. Človek pridobiva nove izkušnje in spoznanja pri različnih aktivnostih. Tudi tovrstne izkušnje so dobrodošle pri zelo različnih poslovnih in življenjskih odločitvah.

Kot nekdanjega kandidata za ljubljanskega župana me zanima, kaj bi se po vašem mnenju, dalo v Ljubljani še izboljšati pa sedanji župan Zoran Janković tega ni storil?

Prepričan sem, da bi vsakdo od nas imel svoje prioritete, tako da ne bi primerjal lastnih s prioritetami sedanjega župana.

Ali boste prihodnje leto ponovno kandidirali za župana mesta Ljubljana? Ali boste nosilec liste konservativne desnice? Sploh razmišljate o vrnitvi v politiko?

Ne razmišljam. Zaenkrat še nisem bil v politiki, nisem član nobene politične stranke. Če razumete mesto guvernerja kot politično, je to drugo vprašanje. Vendar v tem slednjem primeru sem z vso odgovornostjo, skupaj z ostalimi kolegi, skrbel izključno za denarno politiko, za stabilnost slovenskega tolarja in za prosperiteto naše države.

Ali držijo govorice, da ste si za prvo plačo kupili mešalec za beton?

Drži. To je bilo leta 1971. Investiral sem v mešalec znamke Lescha, kajti gradil sem hišo. Od dijaških let in tudi skozi študentska leta sem služil denar v času počitnic pri različnih zidarskih opravilih, zato je bil seveda tehnični pripomoček resnično pomemben pripomoček pri tem delu. Še vedno ga imam in pri marsikaterem kolegu sem ga že uporabil skupaj z mojim znanjem na tem področju.

Fizično delo me sprošča, ustvarjanje nove vrednosti in nastajanje nekaj novega še posebej. Na ta način združujem prijetno s koristnim.

Kdo je France Arhar

Nekdanji guverner Banke Slovenije se je rodil leta 1948 v Ljubljani. Leta 1971 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti, tri leta pozneje pa opravil pravniški državni izpit. Leta 1976 je na isti fakulteti magistriral, sedem let pozneje pa tudi doktoriral.

Svoje delovne izkušnje na Banki Slovenije je začel nabirati leta 1971. Do leta 1988 je tam med drugim opravljal funkciji direktorja deviznega oddelka in pomočnika guvernerja. Nato je za tri leta zapustil Banko Slovenije in služboval v frankfurtski LHB Banki, in sicer kot direktor poslovanja s poslovnimi strankami. Med leti 1991 in 2001 je opravljal funkcijo guvernerja Banke Slovenije, zatem pa za dve leti predsednika uprave Vzajemne. Od leta 2003 deluje kot predsednik uprave Unicredit banke Slovenije.

Jutri bomo objavili drugi del intervjuja, v sredo za tretjega (zadnji del).

Preberite tudi:

29.12.2009
30.12.2009

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

Finančna uprava je lani izrekla za šest milijonov evrov glob na področju dela in zaposlovanja na črno

TOP JOB
Delavci
MANAGER
Manager
Manager Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju 2

Organizator športnega turizma Miran Ferk, od septembra tudi najemnik hotelov Arena, Bolfenk in Videc, je poskrbel za okoli 10 tisoč...

SUBV
Članki
Članki Podjetja lahko za energetske obnove dobijo subvencijo

S subvencijo je mogoče pokriti do petino upravičenih stroškov, dobiti pa je mogoče tudi posojilo s subvencionirano obrestno mero

FINANCE
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

Slovenski nepremičninski trg pod lupo Banke Slovenije

PRO
Članki
Članki Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189...

FINANCE
Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije bank ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe 16

Izvorno in aktualno zlo: sramotno za vlado, za parlament in za državo je, da tudi po šestih letih bančni izbrisanci ne morejo sodno...

FINANCE
Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo 4

Na finančnem ministrstvu pravijo: kar boste prodali po 1. januarju 2020, bo obdavčeno po novi zakonodaji, če bo seveda sprejeta; to v...

TRANS-LOG
Novice
Novice Estonski državni letalec Nordica postaja podizvajalec za poljski Lot 1

Pri Nordici so te dni napovedali opuščanje petih nedobičkonosnih povezav, hkrati pa so z novo pogodbo prenesli komercialno tveganje...