Komentar

Minister Križanič, pojdite domov!

Čas branja: 4 min
16.11.2009  22:30
Politikov, ki lažejo, volivci ne marajo.

Obveščaj me o novih člankih:  
Dušan Mramor dodaj
Mojmir Mrak dodaj
nlb dodaj
OECD dodaj
Jože P. Damijan dodaj

Včasih se zdi, da nižje pa res več ne more pasti. Naš minister za finance namreč. Po mnenju širše in strokovne javnosti najslabši finančni minister v slovenski novejši zgodovini. Prejšnji četrtek pa smo bili priče dogodku, ki kaže, da so strokovni in etični standardi našega ministra za finance vendarle lahko še nižji od njegovega lastnega zadnjega negativnega rekorda. Minister (Križanič#franc Križanič) si je uradno vzel diskrecijsko pravico, da v letu dni po prevzemu mandata z najvišje uradniške funkcije odstavi Stanislavo Zadravec Caprirolo, direktorico direktorata za zakladništvo. Brez obrazložitve. Stroka se je odzvala zaprepadeno.

Nekdanji minister za finance Dušan Mramor je za Delo povedal, da ga ta Križaničeva poteza "izjemno preseneča" in da bo to "velika izguba za državo". Kolega Mojmir Mrak pa je bil še ostrejši: "Razrešili so eno najbolj kompetentnih strokovnjakinj na ministrstvu za finance in obstaja upravičen sum, da so to storili zaradi zadev, ki jih je opravljala na povsem drugi funkciji, v vlogi predsednice NS NLB. Če je tako, je to povsem nesprejemljivo za neko normalno državo."

Kazen, ker Matej Narat ni ostal v upravi

Caprirolova, ki jo imajo za največjo strokovnjakinjo za zakladništvo pri nas, ki je bila odgovorna za izdajo tudi zadnje izdaje državnih obveznic in ki je to strokovno delo opravljala pod petimi finančnimi ministri ne glede na njihovo politično barvo, je bila po enotnem mnenju odstavljena in degradirana zaradi svoje neposlušnosti finančnemu ministru v njeni vlogi kot predsednice nadzornega sveta NLB.

Nikakršna skrivnost ni, da se je finančni minister nad predsednico nadzornega sveta NLB znesel zaradi tega, ker večkrat ni hotela slediti navodilom ministra o imenovanju predsednika in članov uprave NLB - od Aljoše Tomaža, Cirila Dragonje do Mateja Narata. Dokončno se je zalomilo prav pri zadnjem, ko Caprirolova ni privolila v Križaničev diktat, da bi v upravo pomagala imenovati nekdanjega člana uprave Mateja Narata.

Politikov, ki lažejo, volivci ne marajo.

Spomnimo se, Narat je bil glavni akter pri odobravanju slabo zavarovanih "tajkunskih posojil" in je de facto najbolj odgovoren za številne poslovne napake, ki jih je v prejšnjem mandatu naredila NLB.

Caprirolova je ravnala v interesu lastnikov

S svojimi potezami je Caprirolova torej ravnala odgovorno in v skladu z zasledovanjem cilja lastnikov banke (nas davkoplačevalcev), ki naj bi bil čim višja vrednost podjetja. Obenem se je z nekdanjimi člani uprave dogovorila za odpravnine, ki so precej nižje od tistih, ki so bile dogovorjene v individualnih pogodbah. Glavna nadzornica je torej svojo vlogo opravila dobro in si zasluži pohvalo, verjetno pa bi jo lahko postavili za zgled vsem našim nadzornikom zaradi njene neodvisnosti v ravnanju.

Caprirolova je namreč ravnala tako, kot velevata naš ZGD in kodeks upravljanja javnih delniških družb - neodvisno od navodil lastnika ter v skladu s cilji družbe in z merili skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kodeks upravljanja je v zvezi s tem nedvoumen: "Posamezni član nadzornega sveta naj pri svojem delu ne bo vezan na mnenja ali navodila tistih, ki so ga izvolili, predlagali oz. imenovali, temveč naj za opravljanje svoje funkcije prevzema polno osebno odgovornost" (Kodeks, 2007, točka 3.1.4). Prav zaradi tega nadzorniki za svoje ravnanje v nadzornih svetih tudi odškodninsko odgovarjajo.

Je mar mogoče, da minister Križanič ne pozna slovenske zakonodaje in kodeksa na področju korporacijskega upravljanja? Ta sta v Sloveniji in državah OECD povsem nedvoumna: funkciji lastništva in upravljanja sta ločeni. Vloga lastnikov z vidika upravljanja se konča v trenutku, ko lastniki na skupščini izberejo nadzornike. Razrešitev uprave, izbira nove uprave in sproten nadzor nad poslovanjem podjetja so absolutno v domeni nadzornikov.

Lastniki v teh postopkih nimajo nikakršne vloge, nadzorniki pa pri svojem ravnanju izrecno niso vezani na mnenja in navodila lastnika, ampak morajo delati izključno v interesu družbe, ki jo nadzirajo.

Nedopustni politično motivirani pritiski

Kakršnikoli ukrepi ali pritiski lastnikov bodisi na člane uprav bodisi nadzornega sveta so tako povsem nedopustni in v nasprotju z veljavnim kodeksom upravljanja. Sploh pa so te intervencije nedopustne, kot smo pisali pred dvema tednoma, kadar jih izvajajo ministri ali drugi javni funkcionarji, ki za to nimajo nobene ne formalnopravne ne moralne podlage. V tem primeru ne gre več zgolj za lastnikovo nedopustno in nedostojno vmešavanje v upravljanje gospodarskih družb, ampak za nedopustne politično motivirane pritiske na organe vodenja in nadzora družb.

Torej za to, kar letošnje poročilo OECD o korporativnem upravljanju v Sloveniji prav na primeru NLB (takrat je šlo, prav tako pod taktirko finančnega ministra, za politično imenovanje Draška Veselinoviča na čelo NLB) močno kritizira in zaradi česar je Slovenija dobila rumeni karton v pogajanjih za vstop v OECD. Podobno problematično kot imenovanje člana neke politične stranke oziroma izvoljenega poslanca na listi neke koalicijske stranke za člana uprave pa je tudi imenovanje državnih ali paradržavnih uradnikov v nadzorne svete podjetij v državni lasti.

Minister Križanič je svoj prvi faux pas naredil že z nedostojnim imenovanjem Caprirolove v nadzorni svet NLB. Caprirolova je s svojim poznejšim delovanjem v nadzornem svetu NLB sicer izpričala svojo neodvisnost, strokovnost in vestnost dobrega gospodarstvenika, toda to ne opravičuje dejstva, da je v nadzornem svetu NLB kot državne uradnice sploh ne bi smelo biti. Odgovornost za to seveda nosi minister Križanič, ki jo je tja predlagal.

Ko Križanič prestopi rubikon ...

Dokler je minister Križanič v slabem letu svojega mandata samo klatil neumnosti, se je lahko javnost samo hahljala, strokovna javnost zgražala, njegovi podrejeni in predsednik vlade pa zavijali z očmi in se držali za glavo. Toda zdaj je minister Križanič prestopil rubikon. Očitno je, da s svojim tokratnim ravnanjem izrecno prezira domačo zakonodajo in kodekse ravnanja. S tem pa ravna v nasprotju s svojo javno zaprisego, da bo spoštoval ustavni red in zakonodajo ter ravnal pošteno in po svoji vesti.

Čas za slovo

Zdaj je čas, da predsednik vlade odstavi ministra Križaniča. Če bo premier Pahor tokrat prezrl Križaničevo dejanje, bo s tem dokončno izgubil zadnji košček osebne in politične kredibilnosti. Pahor je v svojih predvolilnih nastopih in po prevzemu vodenja vlade vedno in glasno zatrjeval, da se njegova vlada v poslovanje v podjetjih ne bo vmešavala in da ne bo dopuščal, da bi ministri te vlade politično kadrovali ali vplivali na delo organov uprave in nadzora v podjetjih v državni lasti.

Ob očitnem drugačnem ravnanju njegovih ministrov se je do zdaj izgovarjal, da so posamezni ministri - morda - to počeli brez njegove vednosti. Tokrat takšnega izgovora nima več - premier Pahor je sam aktivno sodeloval pri odstavitvi Caprirolove na seji vlade.

Odgovornost je s tem polno padla na predsednika vlade. Če premier Pahor tokrat ne bo odstavil Križaniča, s tem ne bo naredil samo velikanske škode praksi korporativnega upravljanja v Sloveniji in davkoplačevalcem, ampak bo predvsem naredil gromozansko škodo svojemu lastnemu ugledu in kredibilnosti kot politiku. Politikov, ki lažejo, volivci ne marajo.

Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za ekonomska raziskovanja ter Vienna University of Economics and Business Administration in nekdanji minister za razvoj.

Sašo Polanec je docent na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Jože P. Damijan je redni profesor na ekonomski fakulte­ti v Ljubljani.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Dragonja: Kupnin iz privatizacije ne smemo usmeriti v državno porabo 32

Novi gospodarski minister o perspektivnih gospodarskih panogah, državnih pomočeh, 'približno normalnih' načelih upravljanja v NLB

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Veselinović: Če bi banke privatizirali, danes te komisije ni bilo 28

Draško Veselinović, ki je NLB vodil tri mesece in se med drugim 'proslavil' s posojilom Simoni Dimic, pred parlamentarno komisijo DZ

FINANCE
Članki
Članki 'Ne moti me, če se plače v državnih podjetjih omejijo na mojo plačo' 68

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v parlamentu odgovarjala na poslanska vprašanja

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Banke so še vedno nezaupljive do gospodarstva 12

Spremljali smo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Kdo so sive eminence slovenskega bančništva, Klemenčič 'ne sme povedati' 83

Preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja z zlorabami v slovenskem bančnem sistemu, je danes med drugim zaslišala predsednika KPK v odstopu...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Nove tehnologije za spopad s poslovnimi prevarami

Poslovne prevare v nabavnih postopkih podjetjem še vedno povzročijo veliko škode. Kakšne rešitve prinašajo nove tehnologije in zakaj...