Čas branja: 3 min
12.10.2009  08:42
Pot do uspeha vodi prek specializacije, kakovosti in pravih partnerjev

Panožni strokovnjaki tekstilne induĐstrije so si zadnja leta precej edini o tem, kje tičijo priložnosti evropske in tudi slovenske tekstilne industrije. To so tržne niše, ki so dovolj majhne, a hkrati dovolj posebne, da niso zanimive za kitajske in druge azijske tekstilce na debelo.

Gre za izdelke, katerih proizvodnja zahteva kratek čas odzivanja glede na modne smernice. To so izdelki z visoko

dodano vrednostjo, za natančno določen namen in za katerih izdelavo sta potrebna specifično znanje in inovativnost.

ženska,_kopalke,_lisca.1255295586.jpg

Formula za uspeh: novi trženjski prijemi

Za prestrukturiranje tekstilnih podjetij so seveda potrebna tudi vlaganja. Kdor ne tvega, ne pridobi. Cenovne vojne s kitajskimi in drugimi azijskimi tekstilci za evropsko in

slovensko tekstilno in oblačilno industrijo dosegajo nasprotne učinke. Tako poceni delovne sile, kot jo imajo Kitajci, v Evropi preprosto ni mogoče dobiti. Zato je na tem

področju bitka vnaprej izgubljena, pravijo strokovnjaki.

Pravi odgovor je drugje: v vlaganju v razvoj in raziskave ter v kadre in njihovo stalno izobraževanje. Pa v vlaganju v tehnološko prenovo in medsebojno povezovanje. In predvsem v novih pristopih k trženju teh izdelkov, ki so namenjeni

vse ožjim ciljnim skupinam. Trženje mora biti na svetovni ravni bolj agresivno, menijo strokovnjaki, hkrati pa še bolj usmerjeno na skupino in sloj ljudi, na katero izdelek cilja.

Prednost slovenske tekstilne industrije je v možnosti hitrega odzivanja

Jožica Weissbacher, svetovalka na združenju za tekstilno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pravi, da je kitajska tekstilna industrija s svojimi izdelki v zadnjih letih prodrla v mnogo tržnih niš, a vendarle ne v vse. »Še vedno obstajajo tehnološko zahtevni izdelki z visoko dodano vrednostjo. Gre za dele tako imenovanih pametnih tekstilij, namenskih oblačil in podobno, kjer priložnosti za evropsko in slovensko tekstilno industrijo zagotovo še obstajajo.«

Prednost slovenske tekstilne industrije je po njenem prav v možnosti hitrega odzivanja pri modnih izdelkih in v maloserijski proizvodnji. To je tudi glavni razlog, da se je nekaj domačim tekstilnim podjetjem zadnja leta uspelo razmeroma uspešno prestrukturirati.

Ukrepi, s katerimi so to dosegli, so bili različni, odvisno od tega, na katero tržno nišo so stavili. Splošno veljavnega recepta za uspeh torej ni. Vsako podjetje mora najti svojo nišo, pri čemer je pomembno, da se ne odpravlja v vnaprej izgubljene cenovne bitke.

Sodelovanje tekstilnih podjetij s fakultetama

Sicer pa se domača tekstilna podjetja, ki se resno nameravajo prestrukturirati, v zadnjih letih bolj intenzivno povezujejo z ljubljansko in mariborsko fakulteto, pravi sogovornica.

To sodelovanje poteka neposredno ali pa prek Industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije (IRSPIN). Novi in konkurenčni izdelki so pogosto rezultat prav tega prepleta med teorijo ter proizvodnim znanjem in izkušnjami.

Poleg sodelovanja med znanostjo, tehnologijo in podjetji morajo vodstva podjetij zaradi razmer na trgu zniževati stroške in se še kako drugače prilagajati.

Weissbacherjeva meni, da je povezovanje tekstilnih podjetij lahko uspešno le tedaj, kadar dajo pobudo za to podjetja sama oziroma imajo skupen interes in cilj. »Prisilno povezovanje ne pripelje do dobrih rezultatov,« pravi.

Slab ugled slovenske modne industrije

Ena največjih težav slovenske tekstilne industrije je slab ugled. »To je predvsem posledica desetletnega izpostavljanja panoge kot neobetavne,« meni Weissbacherjeva in dodaja, da se je prav med krizo pokazalo, da tekstilna industrija pravzaprav ni nič manj obetavna kot številne druge panoge. Seveda, če se je lotiš s pravega konca.

Na vprašanje, kakšni trženjski prijemi se trenutno izkazujejo za najboljše v svetovnem merilu, Weissbacherjeva odgovarja, da se na združenju za tekstilno, oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo pri GZS ne ukvarjajo s tem.

Specializacija se splača

Da mnenja strokovnjakov o potrebni specializaciji tekstilnih podjetij za posamezno tržno nišo držijo, se je izkazalo že pred leti. Za ozko specializacijo sta se na primer odločili podjetji Uni & Forma, ki izdeluje uniforme oziroma oblačila in spalne vreče iz posebnih materialov,

in Kobe Tekstil, v katerem izdelujejo le spodnje perilo, s katerim so se zasidrali predvsem na nemškem trgu.

A obstajajo še drugi primeri. Predilnica Litija, ki je sprva proizvajala le prejo iz bombažnih vlaken, je že v drugi polovici devetdesetih let uvedla nove proizvodne programe preje iz sintetičnih vlaken, mešanic naravnih in sintetičnih vlaken in pozneje še preje z elastanom. Kmalu po letu 2000 so postali ena največjih tovrstnih evropskih

predilnic, vlagali v tehnologijo in kadre ter hitro postali zelo zaželen partner v različnih razvojnih projektih vse številčnejših evropskih partnerjev.

Zadnja leta so se intenzivneje usmerjali tudi v proizvodnjo hišnega tekstila in tekstila za tehnične izdelke, pri tem pa se osredotočali na nove materiale in izvedbe, povezane z novimi tehnologijami. Zdaj proizvedejo pet tisoč ton prej in sukancev na leto, izdelke pa izvažajo v države Evropske unije, Turčijo in na Kitajsko, pa tudi v Južno Ameriko in Rusijo. Lastni razvoj izdelkov, v katere vgrajujejo nova inovativna vlakna, jim je omogočil preboj v vrh evropske

tekstilne industrije. Za raziskave, razvoj in nove tehnologije v Predilnici Litija vsako leto namenijo več kot 12 odstotkov prihodkov.

Od nogavic in gumbov do spodnjega perila

Ne nazadnje je tu še sevniška Lisca, ki se je daljnega leta 1955 razvila iz obrtne delavnice, v kateri so se ukvarjali s popravilom nogavic in preoblačenjem gumbov. Zadnja leta se Lisca uvršča med večje evropske proizvajalce ženskega

perila. V podjetju so pri razvoju stavili na vključevanje

v mednarodno trgovino z razmeroma agresivnimi trženjskimi prijemi in povezavami s partnerji v tujini.

Ob tem so promovirali in utrjevali svojo blagovno znamko. Svoje izdelke jim je prek povezav z uglednimi trgovskimi in modnimi hišami v večini evropskih držav uspelo uvrstiti na ves evropski trg, saj so v zadnjih letih izvozili okoli štiri petine svojih izdelkov, največ v Nemčijo in na Hrvaško.

Avtor: Borut Pust

Članek je bil objavljen v prilogi Finance Trendi.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Lokalne volitve: Janković slavi, vrnitev Kanglerja v Mariboru

Županom se v prihodnjem letu obeta nekaj več denarja kot letos

FINANCE
Zoran Nepremagljivi

Kdo v Ljubljani sploh lahko premaga Zorana Jankovića?

MANAGER
Slovenija
Slovenija Od banan do nepremičnin in odpadkov: kaj je v ozadju vzpona Izeta Rastoderja in kaj vse je še pred njim

Rastoder je preživel udarec sesutja Agorkokorja v letu 2016 in že lani je njegov posel z bananami spet začel pospešeno rasti. Zadnja...

TOP JOB
Delavci
FINANCE
MOL nezakonito podelil koncesijo, izločeni in oškodovani ortodont kljub temu praznih rok 1

Ortodont Saša Savić opozarja na ugotovitve sodišč o nezakoniti praksi Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića pri podeljevanju...

FINANCE
Neuradno: interes za Abanko izrazili Madžari, lastnik NKBM, Kostić ... Kdo še? 2

Med že začetim postopkom prodaje državni sekretar Dragonja spet minira prodajo

OGLAS
IKT
Članki
Članki Proizvodna podjetja lahko z rešitvijo SAP ERP veliko pridobijo

Več o tem vam bodo naslednjo sredo na brezplačnem dogodku povedali strokovnjaki podjetij Avtenta, Telekom Slovenije in SAP Slovenija ter...

DRAŽBE
Članki
Članki Kakšen je izkupiček stečaja podjetja, ki je bilo porok podjetju Zorana Jankovića?

Stečaj Baze Dante, ki je dala poroštvo za posojilo družbi KLM Naložbe, je tik pred koncem. Upniki dobili le drobtinice, Furs ostal brez...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Zdaj ni pravi čas za zanemarjanje izobraževanja delavcev

Dodatno izobraževanje je potrebno tudi zaradi hitro spreminjajočih se delovnih mest

MANAGER
Slovenija
Slovenija Direktor, ki je izplačal lastnike in iz treh naredil 25 milijonov 5

Marjan Pogačnik iskreno o svojem netipičnem menedžerskem odkupu, ko se je pred desetimi leti moral odločiti: zapustiti Iskro Mehanizme,...