Čas branja: 6 min
27.02.2009  09:00
Bernardu Madoffu so nasedle tudi najuglednejše finančne ustanove na svetu, ovadila pa sta ga lastna sinova. Madoff se je že opravičil - sosedom za hrup okoli stanovanjske stavbe

Primer 70-letnega Bernarda ''Bernieja'' Madoffa, ki je bil nedavno razkrinkan kot eden največjih goljufov vseh časov, je značilen za krizne čase. A taki škandali ne nastanejo zaradi krize, temveč zaradi krize ti pridejo na dan. V zlatih časih so vlagatelji preveč zaposleni s tekanjem za domnevno visokim donosom, podrobne finančne analize pa so pri tem nadležne, zato je v takšnih časih laže prirejati bilance.

bernard madoff
Bernard Madoff, ugledni borznik, ki je bil nekoč celo predsednik nadzornega sveta tehnološke borze Nasdaq, je presenetil velike vlagatelje po vsem svetu. Neprijetno. Zaradi njegovih goljufij so izgubili milijarde.

Madoffu državno tožilstvo očita, da je vlagatelje goljufal po zgledu tako imenovane Ponzijeve sheme. Pri takšnem sistemu se domnevni donosi prejšnjim vlagateljem izplačujejo z denarjem novih vlagateljev. Sistem razpade, če vlagatelji denar umaknejo ali če ne doteka več svež denar. Za Madoffa je prišel konec, ko so njegovi vlagatelji na začetku decembra hoteli dvigniti sedem milijard dolarjev. Nasedle so mu številne ugledne ustanove po vsem svetu, tudi finančne.

Opravičilo sosedom - vlagateljem ne

Goljuf stoletja ali morda največji doslej, kot so prepričani nekateri, pa ne tiči v zaporu. Prav nobenega dokaza ni, da bi se Madoff hotel sodnemu postopku izmakniti z begom, je odločil sodnik Ronald Ellis. Za plačilo desetih milijonov dolarjev kavcije sme z elektronskim okovom na nogi ostati v svojem razkošnem stanovanju.

Časopisi so glas ljudstva izrazili z vzklikom: »To je najbrž šala!« Bernard Madoff zna ravnati z ljudmi in je s svojim blagim in uglajenim nastopom najbrž prepričal tudi sodnika. V hišnem zaporu ga zdaj trenutno najbolj skrbijo sosedje v poslopju z luksuznimi stanovanji na manhattanskem Upper East Sideu.

madoff
Policisti so ga obiskali potem, ko je svojima sinovoma priznal, da je njegovo bogastvo zgrajeno na goljufiji.

V osebnih pismih svojim sosedom je obžaloval »grozne nevšečnosti, ki sem vam jih povzročil v preteklih tednih«. Vljudno opravičilo pa se ni nanašalo na njegove nečiste posle na finančnih trgih, temveč na medijski hrup pred vhodom v poslopje na East 64th Streetu. Novinarji ga namreč dan in noč oblegajo.

Svojim pravim žrtvam, zasebnim vlagateljem, skladom in bankam, ki jih je ogoljufal za okroglih 50 milijard dolarjev in med katerimi jih je zdaj veliko pred finančnim zlomom, doslej ni namenil nobene besede. Prav gotovo največja finančna goljufija v ameriški zgodovini je dosegla tudi ekipo novega predsednika Baracka Obame.

madoffovo domovanje
Madoffovo domovanje v stavbi z luksuznimi stanovanji, kjer sme za 10 milijoni varščine namesto v zaporu čakati na pravico, zadnji mesec oblegajo novinarji.

Mary Schapiro, ki jo je Obama imenoval za novo šefinjo osramočene ustanove za borzni nadzor (SEC), ki bi morala Madoffove mahinacije že zdavnaj opaziti, mora zdaj prevzeti vodstvo ustanove, ki je izgubila ugled. Poleg tega jo obtožujejo, da FINRA, organ za nadzor borznih posrednikov, ki ga je vodila, ravno tako ni imel pojma o tem, kaj se je dogajalo.

Konec sijajne kariere na Wall Streetu

Agenta FBI sta prišla ob prvem svitu. Pozvonila sta, se predstavila in pojasnila: »Tukaj sva, da bi ugotovila, ali za vse, kar smo izvedeli, obstaja kakšna preprosta in nedolžna razlaga.« »Ni nedolžne razlage,« je odvrnil Madoff, ki jima je odprl, oblečen v svetlomoder kopalni plašč in obut v copate.

Agenta sta prišla k njemu in ga aretirala, potem ko je svojima sinovoma priznal: »Vse skupaj je ena sama velika laž.« Sinova sta potem prek svojih odvetnikov o početju svojega očeta seznanila policijo. Tako se je končala sijajna kariera na Wall Streetu. Njegov vzpon se je zacel pred 48 leti.

Zrasel je v skromnem newyorškem mestnem predelu Queens. Opustil je študij prava in s 5000 dolarji, ki jih je zaslužil tako, da je poleti delal kot reševalec na plažah in na vrtovih nameščal škropilne naprave, ustanovil podjetje za trgovanje z vrednostnimi papirji, ki je pozneje nosilo njegovo ime - Bernard L. Madoff Investment Securities. Madoff je postal znan kot borzni posrednik in si je s tem poklicem pridobil tudi precejšnje premoženje.

vila madoff
Veliki goljuf sicer ni živel ekstremno razkošno. 120 m2 velik apartma, kakršnega ima v tej vili na Azurni obali, bi si lahko privoščil tudi marsikateri poštenjak.

Prej kot drugi je spoznal, kakšno vlogo igrajo računalniki pri trgovanju z delnicami. V času, ko je bila vecina transakcij opravljena prek telefona, je bilo njegovo podjetje že popolnoma avtomatizirano in je lahko naročila opravilo v nekaj sekundah. Njegov ugled je rasel in v zgodnjih devetdesetih letih je postal predsednik nadzornega sveta elektronske borze Nasdaq.

Vzporedno je razvijal posredniške posle za bogate zasebne vlagatelje in ustanove. Veljal je za odličnega strokovnjaka za delniške trge, njegovo ime in njegov sloves sta imela dovolj veliko težo, da sta privabljala stranke. »Ime lastnika je napisano na vratih, « je bila edina reklama. In to je bilo dovolj. Kot strokovnjak je nastopal pred kongresnimi odbori in sedel v posvetovalnih organih urada za borzni nadzor SEC.

Dolg seznam ogoljufanih

To bi moralo biti dovolj, da bi ga na Wall Streetu še dolgo imeli v dobrem spominu. A se ga bodo spominjali po cisto drugih receh. Seznam tistih, ki jih je oškodoval, je namrec zelo zelo dolg. Sega od zasebnih vlagateljev v New Yorku in na Floridi prek skladov hedge, bank do dobrodelnih ustanov Stevena Spielberga in Nobelovega nagrajenca Elieja Wiesla, ki je preživel holokavst (njegova ustanova je izgubila 15 milijonov dolarjev, kar pomeni celotno premoženje). Prizadetih je tudi precej evropskih bank.

V središču škandala je Palm Beach Country Club, ekskluzivni golf klub na Floridi, kjer je Madoff rekrutiral veliko zasebnih vlagateljev. Neki borzni analitik je pri njem vložil 95 odstotkov svojega premoženja (je pozabil nasvet o razpršitvi naložb?), hkrati pa je bil tudi posrednik, ki je pridobival nove vlagatelje.

Članstvo v golf klubu je bilo nekakšna vstopnica v Madoffove sklade. Za judovske dobrodelne organizacije Madoffove goljufije pomenijo katastrofo, saj so mnogi, ki so v judovski skupnosti uživali velik ugled, vlagali pri Madoffu (ki je tudi sam Jud). Člani golf kluba niso bili samo bogati, temveč so morali tudi veliko prispevati za dobrodelne organizacije.

Zelo oškodovani so tudi številni družinski dobrodelni skladi, nekateri med njimi so izgubili vse premoženje, nekateri darovalci nimajo vec kaj podariti in naložbe mnogih organizacij so preprosto izginile. Poleg ameriških vlagateljev je svoj denar ali denar svojih strank pri Madoffu naložilo tudi veliko evropskih bank, na primer španskih, britanskih, francoskih in švicarskih. Avstrijska banka Medici je z dvema skladoma pri Madoffu vložila skupno 2,1 milijarde dolarjev.

Nemška zavarovalnica Allianz je priznala, da je imela pri Madoffu naložbe, a ne v velikem obsegu. DZ Bank, nadzorna ustanova Volksbank in Raiffeisenbanke, je prizadeta posredno zaradi svojega deleža v francoski banki Natixis; škoda naj bi znašala 554 milijonov dolarjev.

Načet ugled nadzornih organov

Hudo načete pa niso samo naložbe vlagateljev, temveč tudi ugled komisije za borzni nadzor SEC. Njen donedavni šef Christopher Cox je priznal, da se uslužbenci tega urada deset let niso zmenili za opozorila o Madoffovih mahinacijah. Notranja preiskava se bo zdaj usmerila tudi na njegove osebne povezave z uslužbenci SEC.

Madoffova necakinja namrec dela v njegovem podjetju in ta se je predlani porocila s pravnikom Ericom Swansonom, ki je iz SEC odšel že leta 2006, a je bil tam pristojen za nadzor nad trgovanjem z delnicami na elektronskih borzah, torej tudi za nadzor Madoffa. Wall Street je doživel šok. Že nekaj časa se je govorilo, da Madoff ne posluje povsem zakonito, a da vodi sistem, ki mu nekateri pravijo tudi piramidni, si skoraj nihce ni mislil.

Tekmeci so domnevali, da Madoff pač izrablja informacije o velikih nakupih in prodajah delnic, ki vplivajo na gibanje tečajev, v svojo korist. Navedbe o njegovi naložbeni strategiji so bile vedno nejasne, vlagatelje pa je zavajal z rednimi in podrobnimi poročili o transakcijah, ki pa so bile verjetno izmišljene.

Skrivnost Madoffove prepricljivosti: zmerne obljube

Značilno je, da goljufi, ki delujejo po Ponzijevem sistemu, obljubljajo zelo visoke donose. Madoff pa je obljubljal 10- do 15-odstotni donos na leto, kar je bilo videti povsem realisticno. Kljub nestanovitnim borzam pa je bila nenavadna dolgoletna stalnost dobičkov. Ravno zaradi domnevno konservativne naložbene strategije je Madoff pridobival zaupanje vlagateljev. Koliko časa je goljufanje trajalo in koliko časa je Madoff zavajal vlagatelje, za zdaj še ne ve nihče.

Preiskovalci morajo prečesati dokumente in racunalnike njegovega podjetja, ki je zdaj v likvidaciji. Ker zadnje čase prihajajo porocila o odkritju novih, podobnih goljufov, v ameriški javnosti čedalje bolj prevladuje prepricanje, da je vsa država vpletena v nekakšen velikanski prevarantski sistem.

Globok občutek nezaupanja je zdaj še veliko vecji, kot se je porajal ob zlomu elitnih investicijskih bank Lehman Brothers in Bear Stearns. Celo svobodnemu trgu naklonjeni Wall Street Journal daje obcutek, da se vse podira: »Ljudje čutijo, da vse poti vodijo navzdol, da je vzpona Amerike konec in da so najboljši časi za nami.«

Kdo je Ponzi?

ponzi

Ponzijev način prevarantstva se imenuje po italijanskem priseljencu Charlesu Ponziju (1882-1949) v ZDA. Na začetku dvajsetih let 20. stoletja je vlagateljem obljubljal 50-odstotni dobiček v 45 dneh ali 100-odstotni v 90 dneh, češ da pri tem izkorišča razliko med cenami ameriških in italijanskih poštnih kuponov.

V pol leta je zbral 30.000 vlagateljev in 15 milijonov dolarjev. Ljudje so pri njem vlagali vse svoje prihranke, mnogi so najemali hipotekarna posojila. Dokler je denar pritekal, je Ponzi redno izplačeval dobičke. Razkril ga je časopis Boston Post in za prevaro je bil obsojen na pet let zapora.

Zgodba ogoljufanega malega vlagatelja

Leta 2003 je Madoffa poklical sošolec njegove žene Ruth, ki jo je pri trinajstih letih nekajkrat povabil na zmenek (»Nekajkrat sva šla v kino,« se spominja.). Madoffa je vprašal, ali bi upravljal njegovo premoženje.

»Žal mi je, naš sklad je že pet let zaprt. No, tukaj zraven mene sedi Ruth, pa ti jo dam na telefon, bosta malo obujala spomine.« Res sta obujala spomine, čez nekaj časa pa je Ruth sošolcu rekla, da bi rad Bernie z njim še enkrat govoril.

In Madoff mu je sporočil: »Veš kaj, tako dolgo se že poznava, vzel te bom v sklad, najmanjša vsota za vstop je dva milijona dolarjev.« To je bilo več, kot je sošolec Madoffove žene imel, zato je začel denar zbirati pri ožji in širši družini. Prispevali so mati, brat, sestra, svakinja, svak in 83-letni stric. »Nisem imel občutka, da me hoče ogoljufati, zdelo se mi je, da mi je naredil uslugo,« zdaj pravi ogoljufani sošolec.

Avtorica: Anamarija Urbanija

Članek je bil objavljen v reviji Manager, februar 2009.

Preberite tudi:

29.06.2009

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Tožilec Moljk: V državnih bankah akcije kot v Hypu ne bomo dočakali 51

V primeru Hypo so ob sumih nepravilnosti ukrepali sami lastniki banke, v Sloveniji ti nimajo interesa, meni okrajni državni tožilec Luka...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova obljublja, da bodo poiskali odgovorne za stanje v bankah 122

"Ko se pogovarjamo o krivdi, je prav, da damo na mizo številke, v katerem obdobju je to nastalo," je še izpostavila predsednica vlade...

FINANCE
Članki
Članki Veselinović: Če bi banke privatizirali, danes te komisije ni bilo 28

Draško Veselinović, ki je NLB vodil tri mesece in se med drugim 'proslavil' s posojilom Simoni Dimic, pred parlamentarno komisijo DZ

FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Toplek: Prodaja naložb NKBM bi bila v nasprotju s strategijo banke 1

Prvi nadzornik NKBM med avgustom 2009 in avgustom 2011 Danilo Toplek je v DZ razložil, zakaj takrat niso dezinvestirali

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

PRO
Članki
Članki Imate na strani več kot povprečni Američan?

Tretjina prebivalcev ZDA nima privarčevanih sredstev, druga tretjina pa manj kot tisoč dolarjev. Največ jih za največjo finančno...