Balkan express: Fantomska ponudba za Ino razvnela strasti

Čas branja: 3 min
08.09.2008  09:05
Kaj bo s prevzemom Ine? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo vlagatelji v regiji. Uspešen prevzem bi namreč sprostil za regijo ogromno količino denarja

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Telekom dodaj
MOL dodaj
Željko Rohatinski dodaj
OMV dodaj
HUP Zagreb dodaj

Uspešen prevzem Ine bo vsaj kratkoročno (nekaj mesecev) ključen za borzne trge v regiji, zato bomo tokrat večino prostora namenili Ini. Omenjena naftna družba za hrvaški trg kot »ljudska delnica« pomeni to kar za našega Krka ali morda Telekom pred propadlo prodajo. Tržna kapitalizacija Ine znaša trenutno okrogle štiri milijarde evrov (za primerjavo je tržna cena Petrola trenutno milijarda evrov), kolikor bi bila tudi približno prevzemna vrednost pri trenutno ponujeni ceni. Madžarski Mol že ima četrtino delnic, država pa 45 odstotkov. Če oba deleža odštejemo, ostane okrog 1,2 milijarde evrov, ki bi jih dobili mali in institucionalni vlagatelji in bi se potencialno lahko vrnile na trg. Če še nekoliko špekuliramo glede na zadnje dogajanje, ko je cena na borzi nad prevzemno ceno, bi bili morda na koncu vlagatelji večinoma zadovoljni z 3.000 kunami po delnici, kar bi sprostilo še nekaj deset milijonov evrov več. V teh časih je težko napovedati koliko denarja bi se res vrnilo na borzo in koliko malih vlagateljev bi se raje odločilo za potrošnjo. Če vzamemo zelo konzervativnih 10 odstotkov denarja, bi bilo to dobrih 120 milijonov evrov. V času, ko dnevni promet na zagrebški borzi dosega štiri milijone evrov, na borzah v BiH vsega nekaj sto tisoč evrov in v Srbiji okrog dva milijona evrov, bi imelo 120 milijonov, ki bi se sicer porazdelili na nekaj mesecev, izjemen vpliv. Kot smo že pisali, pa se guverner hrvaške centralne banke Željko Rohatinski boji skoka inflacije, ki bi ga lahko prinesla povečana potrošnja po prevzemu.

OMV s »fantomsko ponudbo« razvnel strasti

“Čeprav je OMV pred nekaj tedni v svojem pismu Hanfi javnost prepričeval, da niso imeli namena objaviti prevzemno ponudbo za Ino, pa je v medijih njihov hrvaški svetovalec potrdil interes OMV za nakup delnic malih vlagateljev pod nekaterimi pogoji in to po ceni višji od Molove ponudbe, ne ozirajoč se na hrvaške zakone,” je Mol zapisal v svoji izjavi za javnost. Hrvaški svetovalec OMV je namreč v intervjuju izjavil, da ne držijo navedbe, da se Avstrijci ne zanimajo za Ino in da bi najbrž malim vlagateljem ponudili več od Madžarov. Ob tem omenja ceno 3.000 kun ali celo več. Madžari pa na te navedbe odgovarjajo, da že imajo izkušnje s “fantomskimi” ponudbami OMV, ki so namenjene manipulaciji tržišča. S tem želijo finančno izčrpati svojo konkurenco, podobno pa naj bi počeli že na Madžarskem z napovedanim prevzemom Mola.

Poziv malim delničarjem Ine naj je ne prodajajo pod 3.500 kun

Minuli teden smo lahko brali o nekaj pozivih vlagateljem naj ne prodajajo delnic po trenutni ceni. Predstavniki malih vlagateljev in zaposlenih Ine ciljno ceno postavljajo vse od 4.000 do 7.000 kun za delnico. Menijo tudi, da trenutno za privatizacijo ni dober čas in bi bilo s prodajo bolje počakati na vstop v EU.

Po zadnjem tečaju Ina kotira pri 19 letošnjih napovedanih čistih dobičkih (P/E) in 1,1 letošnje prodaje (P/S), kar je precej nad povprečjem primerljivih družb. Cena nad 3.500 kun bi bila v trenutnih razmerah na svetovnih trgih, ko se vrednotenja podjetij na razvitih trgih korenito znižujejo, zares izjemna. Do nje bi lahko prišli najbrž res le ob pravem boju med OMV, Molom in morda Lukoilom ali kom tretjim. Ker pa vlada favorizira Mol je vprašanje, ali bomo sploh videli kako pravo protiponudbo. Prevzem Ine tako vse bolj spominja na naše dolgotrajno prodajanje Telekoma, ki je na koncu padlo v vodo. Če se bo kriza na razvitih trgih še nadaljevala, pa se lahko zgodi, da bodo tudi lastniki delnic Ine čez nekaj mesecev obžalovali, da niso izkoristili priložnosti prodaje po ceni blizu tri tisoč kun. Brez prevzemne ponudbe lahko precej gotovo trdimo, da bi bila cena okrog dva tisoč kun, kolikor je bila še letošnjega aprila.

Crobex na 3.450 točkah

Osrednji indeks Crobex je v tednu dni upadel za 1,3 odstotka. V sredo je dosegel 3.450 točk, kar je bila nova najnižja vrednost po letošnjem aprilu, ko je bilo doseženo dno pri 3.264,8 točke. Delniški tečaji v Zagrebu so se podobno kot na največjih evropskih trgih okrepili zadnja dva dneva v tednu. Crobex se nahaja pod 50, 100 in 200 dnevnim drsečim povprečjem in se tehnično ne kaže kot primeren za nakup, kar pa bi lahko na glavo postavil prevzem Ine.

Analitiki Hypo banke hrvaškim družbam tudi za drugo polovico leta napovedujejo dvomestno rast dobičkov

Dobički delnic, ki so vključene v hrvaški indeks Crobex, so se ob poletju v povprečju okrepili za 22 odstotkov, analitiki Hypo banke pa v drugi polovici leta pričakujejo upočasnitev na 13,8-odstotno rast dobičkov v letošnjem letu. Za EU sicer napovedujejo enoodstotno rast dobičkov na delnice družb.

Revizija Crobexa

V izračun vrednosti zagrebškega indeksa Crobexa bodo od 22. septembra naprej vključene delnice Đuro Đaković Holdinga, Diokija in Konzuma. V izračunu pa ne bodo več upoštevane (zaradi preskromne likvidnosti) delnice Hup Zagreb, Luka Rijeka, Magma, Croatia osiguranje in Slatinska banka.

Banjaluški indeks BIRS na vrednosti iz avgusta 2006

Več kot enoletno padanje tečajev na banjaluški borzi je tamkajšnje indekse potisnilo že pod vrednosti, ki smo jim bili priča ob začetku izjemnega vzpona. Borzni indeks BIRS je tako že pod 1.500 točkami, kjer je bil nazadnje v začetku avgusta 2006. Podobno je indeks skladov FIRS blizu 3.000 točk, kjer je bil nazadnje konec avgusta 2006. Tamkajšnji delničarji lahko le sanjajo o rekordni vrednosti 12.681 točk doseženi pomladi 2007.

Avtor ni lastnik omenjenih delnic


Več iz teme:  

Preberite tudi:

08.09.2008

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OK & EN
Novice
Novice Ozadja ciprskega premetavanja Petrola

Trije scenariji, zakaj je slabih osem odstotkov prostora na ciprski družbi J & T

IZVOZNIKI
Novice
Novice (intervju) Petrol stopil korak stran od konkurentov v regiji

Janez Grošelj, direktor Energetike in okolja v Petrolu, d. d.

FINANCE
Članki
Članki Intervju z Ivico Todorićem: Izkoristite me 30

Popolnoma vseeno mi je, ali imam v Agrokorju 100, 93, 43 ali pa 10 odstotkov, po prevzemu Mercatorja in pred prvo javno ponudbo delnic...

MLADI
V ŽIVO (iz MONZE): 10. dan: SPOZNAJTE DEKLETA – Ina in Besa v popoldanski izmeni pomagata gostom

Pravijo, da nam je v novem delovnem okolju na začetku včasih malce lažje in manj stresno, če koga poznamo – saj veste, da malo...

FINANCE
Članki
Članki Najpodjetniška ideja: Ino Brežice z novim mulčerjem osvaja sadjarje, vinogradnike in ekokmete

Mulčer boxer, ki porabi za petino manj goriva, je primeren tudi za igrišča za golf in komunalna podjetja

MANAGER
Slovenija
PRO
Članki
Članki (Natečaj Agrobiznis hi-tech) Kako z novimi tehnologijami spraviti več od njive do mize?

Iščemo ponudnike in uporabnike novih tehnoloških rešitev, ki lahko izboljšajo učinkovitost skozi celotno prehransko verigo. Ste eni...