Čas branja: 3 min
11.06.2008  22:30
Preidimo od besed k dejanjem

Obveščaj me o novih člankih:  

Zakaj bi prihodnji rodovi Slovenije ne poznali kot države, kjer so ljudje znali ujeti sonce?

Minuli četrtek sem med čisto zadnjo fazo priprav na programski kongres LDS iz pisarne za eno uro skočila za vogal, v Center Evropa na Dalmatinovi, na predavanje Vide Ogorelec Wagner, direktorice Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.

"O, niti pomisliti si nisem upala, da bi predavanje pritegnilo tudi koga od politikov," mi je zaupala. A bi bilo še kako koristno, če bi nas bilo več. Ne le zato, ker smo poslušali njeno izvrstno predavanje, ampak tudi zato, ker smo vsi skupaj lahko zaploskali mladim avtorjem, nagrajencem in nagrajenkam natečaja za kratke zgodbe na temo "Sporočila prihodnosti: Dobrodošli v letu 2030, družbi brez emisij!".

Ko danes srednješolec ali srednješolka razmišlja o prihodnosti, se mu zgodba o poročnem potovanju na sanjski otok kaj hitro spremeni v nočno moro - saj je v nagrajeni zgodbi, ki smo jo slišali, komaj poročeni par veliki val odnesel naravnost v smrt!

V tej zloslutnosti so bile zgodbe presenetljivo podobne sporočilu Wagnerjeve: ko mislimo o prihodnosti, vse pogosteje najprej pomislimo na katastrofo. Kako tudi ne, saj vse pogosteje občutimo, da se pojavi, ki so nekoč potrebovali stoletja, danes zgodijo dobesedno čez noč: od temperaturnih sprememb prek izginevanja običajnih letnih časov do milijard poginulih čebel.

In če se je kje zavedanje o vseh teh problemih zares premaknilo, tedaj se je ravno pri šolarjih, osnovnošolcih in dijakih: po zaslugi prizadevnih učiteljev in ekošol, po zaslugi Gorove Neprijetne resnice in nevladnega Plana B, po zaslugi Vide Ogorelec Wagner in Lučke Kajfež Bogataj ... Vsak in vsaka od njih je prispeval svoj delček k temu, da danes osnovnošolci na internetu "čekirajo", koliko ogljikovega dioksida so na zadnji poti pokurili njihovi starši, in namesto njih doma privijajo varčne svetilke ter ugašajo luči!

Pozitivna energija

Politika, ki se tako rada pohvali s "skrbjo za prihodnost otrok", bi se prav od otrok lahko veliko naučila. Potem ne bi ostajala na ravni splošnih zavez in neobveznih trepljanj po ramenih, temveč bi se lotevala konkretnih dejanj. Prešla bi od besed k dejanjem - tudi v zvezi z zmanjšanjem emisij in povečanjem obnovljivih virov energije.

Slovenija bo morala glede na evropski energetsko-podnebni paket do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za šest odstotkov in povečati delež obnovljivih virov energije s 16 na 25 odstotkov.

Za uresničevanje nacionalnega načrta za energetsko učinkovitost bo morala do leta 2016 za prihranek devetih odstotkov energije zagotoviti 380 milijonov evrov. To bi bile patrije in pol - in zagotovo dobra partija za Slovenijo, saj ne gre za naložbo v obrambo, ampak v preživetje. Naložbe v obnovljive vire energije so pač pogoj za preživetje!

Zato v LDS predlagamo, da zgradimo 100 tisoč novih elektrarn. Prav ste prebrali - in nismo se zmotili v številu ničel! Na strehe 100 tisoč objektov po Sloveniji bi namestili sončne celice. Strokovnjaki temu viru pridobivanja energije učeno rečejo fotovoltaična elektrarna. Vsaka bi imela moč pet kilovatov.

Država bi v prihodnjih petih letih prek javno-zasebnega partnerstva zagotovila kreditna sredstva in skrbela za namestitev, vzdrževanje in nadzor nad temi napravami, za kar bi dala koncesije elektropodjetjem. Občani pa bi posojilo za sončne celice v prihodnjih 15 letih plačevali v naturi - v obliki izdobavljene električne energije, po odplačanem posojilu pa bi sončne celice postale njihova last. Življenjska doba takega objekta je najmanj 25 let!

Zakaj načrtujemo tak ukrep? Ker je zelo konkretna, predvsem pa učinkovita in izvedljiva rešitev za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije. Ne izkoristiti sončne energije je približno tako kot kuriti pri odprtem oknu: neizrabljeno energijo dobesedno mečemo proč!

Zakaj bi torej z namestitvijo ekološko nespornih, oblikovalsko brezhibnih in varčno izdelanih fotocelic ne dali novega pomena našemu staremu turističnemu sloganu o deželi na sončni strani Alp. Zakaj se ne bi slovenski vrtičkarji in poljedelci, balkonski rejci in mojstri ohišnic čez noč prelevili še v pridelovalce sončne energije? Zakaj bi cvetoče sončne celice ne postale naši mlini na veter in naši naftni vrelci?

Znamo ujeti sonce?

Od tisoč vprašanih se jih je kar 80 odstotkov izreklo za tak predlog! Da je bil daleč najvišji odstotek naklonjenih odgovorov v obalno-kraški regiji (kar 95,7 odstotka!), po eni strani zgovorno priča o tem, kje je največ sončnih dni - a naša sreča je, da je sonce pošteno razporejeno po celi Sloveniji, da se ne zmeni ne za politične ovire ne za vsiljene pokrajinske meje.

Prav "sončni projekt" je lep primer, kako se je danes sploh mogoče lotevati projektov: nemogoče jih je zamejiti v en sam resor, saj se v njem nujno stikajo okoljska agenda, gospodarske koristi in energetska politika. Je torej klasičen primer trajnostno naravnanega razvojnega projekta, ki edino s kombinacijo socialne note (s pridelavo bo vsak posameznik prihranil pri strošku za energijo), konkurenčne podjetniške vizije (le najbolj kakovostne naprave bodo lahko "kandidirale" za tako množično proizvodnjo in distribucijo), ustreznega finančnega mehanizma javno-zasebnega partnerstva in okoljske ozaveščenosti lahko uspe.



Katarina Kresal je predsednica opozicijske stranke LDS.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (pregled stroškov) Mansson: Ni fer govoriti, da lani nismo delali nič 45

Šefi DUTB pojasnjujejo, kako so do zdaj za delovanje porabili slabih pet milijonov evrov; pravijo, da so lani med drugim iskali kadre, v...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ukrepi na odhodkovni strani bi bili precej bolj radikalni 53

Premierka meni, da je nepremičninski davek najboljši ukrep za uravnoteženje porabe. Bi z ukrepi na odhodkovni strani sploh poskusila?

FINANCE
Članki
Članki Čufer ne izključuje možnosti nove zadolžitve - še letos 39

"Če se bo pojavila priložnost ali razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili," pravi minister

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Oettinger: Visoki stroški energije v EU so nesprejemljivi 11

Nekje spodbude za obnovljive vire energije niso bile učinkovite, ugotavlja evropski komisar za energijo Günther Oettinger

FINANCE
Članki
Članki Lukšič: Zadeve pri prodaji Mercatorja gredo čez rob dopustnega 97

Prvak SD Igor Lukšič se je znova dotaknil procesa prodaje Mercatorja. Tokrat pravi, da če se Mercator zruši, bo to za Slovenijo...

FINANCE
Članki
Članki Gospodarstveniki: Nestabilno okolje odganja tuje naložbe, čas za trojko? 48

"Če sami nismo sposobni voditi lastne države, se lahko vprašamo, ali si jo zaslužimo," pravi podjetnik Igor Akrapovič.

PRO
Članki
Članki Kako najhitreje do svežega denarnega toka?

Financiranje v tradicionalnem offline svetu je počasno, vitka novonastala fintech podjetja za financiranje podjetij pa uspešno...