Čas branja: 5 min
05.06.2008  08:00
Finančni vlagatelji Hermesu SoftLabu ob svetovni krizi niso stali ob strani, v prid pa mu ni bila niti razvojna neambicioznost države, pravi njegov soustanovitelj Rudi Bric.

Finančni vlagatelji Hermesu SoftLabu ob svetovni krizi niso stali ob strani, v prid pa mu ni bila niti razvojna neambicioznost države, pravi njegov soustanovitelj Rudi Bric.

Rudi bric
Štirje ustanovitelji Hermesa SoftLaba, Rudi Bric, Tomaž Schara, Andrej Kuščer in Zoran Zagorc, so bili leta 1993 prvi dobitniki priznanja Podjetnik leta. Rudi Bric ga je dal uliti v bronasto krilo skulpture sredi atrija Hermes SoftLabove poslovne stavbe.

V ustanovitev Hermesa SoftLaba nisem šel zato, da bi obogatel, bil sem rojen v socializmu in sem imel bolj idealistične cilje. Takrat so programsko opremo delali predvsem v Ameriki in hoteli smo dokazati, da jo tudi mi znamo." Tako se začetkov največje slovenske "avtohtone" družbe, ki se ukvarja s programiranjem, spominja Rudi Bric, eden njenih štirih ustanoviteljev in njen direktor do konca leta 2002, ko je bila že skoraj tako velika kot danes. Po Markovićevi zakonodaji so jo leta 1990 ustanovili štirje zaposleni nekdanjega Hermesa, med drugim tudi uvoznika računalniške opreme Hewlett Packard: poleg Brica še Andrej Kuščer, Tomaž Schara in Zoran Zagorc. V devetdesetih letih je podjetje naglo raslo, prihodke je povečevalo po 40 ali 50 odstotkov na leto. Ob prelomu tisočletja je imelo več kot 350 zaposlenih in Bric je iz njega hotel narediti pravo multinacionalko. Tu pa se je zataknilo.

graf

Tistega torka v letošnjem aprilu, ko so skupaj z novimi srbskimi lastniki razglasili prevzem, je bil Bric videti nekoliko razočaran. Ne, ni se pritožil nad izkupičkom, čeprav se s kakimi tremi milijoni evrov, kolikor je po vsej verjetnosti iztržil za svoj nekaj več kot osemodstotni delež, ne bi niti približal naši lestvici 100 najbogatejših Slovencev; zagodrnjal pa je nad "pomanjkanjem ambicioznosti" slovenskih investitorjev, ker se ni našel noben, ki bi ga zanimal nakup visokotehnološke družbe. Čeprav je takoj dodal, da ComTrade in Veselin Jevrosimović Hermesu SoftLabu in njegovim zaposlenim prinašata dobre obete za prihodnost.

Pripeljal tuje vlagatelje ...

Toda Rudi Bric, kot bi lahko kdo pomislil ob taki izjavi, ni človek, ki bi se bal tujcev in tujega kapitala. Nasprotno, leta 1999, ko je bila še v celoti v lasti prvotnih ustanoviteljev, je v njen nadzorni svet pripeljal kar tri tujce zvenečih imen, česar ni pred njim storilo še nobeno povsem slovensko podjetje. Poldrugo leto zatem je v Hermes SoftLab pripeljal še finančne vlagatelje, med njimi EBRD, investicijsko banko Nomura in britanski sklad Charlemagne Capital, pa še slovensko NLB in Zavarovalnico Triglav. Vse zato, da bi podjetju z velikimi ambicijami dvignil kredibilnost pred uvrstitvijo na eno tujih borz. In zato, da bi jim lastniki odpirali vrata za nove posle.

bric
Bric in njegovi partnerji so bili prvi lastniki (takrat še) povsem slovenskega podjetja, ki so si pripeljali nadzornike iz tujine. Ob njem na sliki George Barrett, ki je ob preoblikovanju v delniško družbo leta 1999 postal predsednik nadzornega sveta.

Novi lastniki so vstopili že dobro leto po tistem, ko so se dramatično zrušile delnice IT-podjetij na svetovnih borzah; indeks Nasdaq, ki je spomladi leta 2000 z več kot 5000 točkami dosegel svoj zgodovinski vrh, je upadel na polovico. Tako Bric kot vlagatelji pa so očitno (zmotno) pričakovali, da je kriza že dosegla dno. Hermes SoftLab je prav v dramatičnem letu 2000 podrl nov rekord; prevzel je IT-podjetje Zaslon, njegovi prihodki pa so zrasli skoraj za 40 odstotkov. Bric se je ob vstopu tujih vlagateljev pohvalil, da so kljub vsesplošnemu padanju delnic svetovnih IT-podjetij morali ceno spustiti samo za 10 odstotkov, "kar je veliko priznanje za Hermes SoftLab".

Vendar so se vlagatelji dobro zavarovali - veliko bolje kot prvotni lastniki. Ti so se s pogodbo zavezali, da bo vrednost Hermesa SoftLaba do leta 2004, ko naj bi šel na borzo, zrasla s 54 milijonov evrov na 100 milijonov evrov.

... oni pa so ga odpeljali

Svetovna kriza tehnoloških podjetij pa se je še poglabljala. Tudi naročniki Hermesa SoftLaba so zašli v težave, podjetje je izgubilo nekaj pomembnih poslov in leta 2002 zabredlo v izgubo. Bric pa ni ustavil konjev: rešitev je iskal v novih projektih, prav v letu 2002 je Hermes SoftLab skupaj z irskim partnerjem, družbo Eurologic, ustanovil novo podjetje StoreScape na Irskem in se lotil razvoja lastnega izdelka. Danes je njihovo irsko podjetje uspešno, takrat pa je Hermes SoftLab povleklo le še bolj navzdol. Sam Eurologic je izgubil svojega največjega kupca, Dell, in zašel v hude težave.

Bric
Ko je leta 2000 prišla v Ljubljano na obisk prva dama Hewletta Packarda Carly Fiorina, ki je prav tedaj sklenila zakon med HPjem in Compaqom, sta bila oba z Bricem še polna optimizma.

Finančni vlagatelji, ki jih je sam pripeljal, Bricu niso dali prav in so ga konec leta odnesli s čela podjetja. Oziroma, kot pravi Bric, "hoteli so klasično rezanje stroškov, tudi odpuščanje, jaz pa se s tem nisem strinjal in sem rajši odstopil". Podjetje je bilo organizirano za rast, njegovi stroški so bili previsoki, svojo energijo je razpršilo na preveč različnih poslov: tako diagnozo je v enem od tedanjih intervjujev sporočil novi predsednik uprave Olivier Carron de la Carriere, ki je odločil, da ni čas za širjenje, temveč za racionalizacijo. Načrte o uvrstitvi na borzo so opustili, izgubo pa so si finančni vlagatelji na podlagi zaveze v pogodbi poplačali z delom delnic prvotnih ustanoviteljev, katerih deleži so se tako bistveno zmanjšali. Vsakemu je tako namesto prejšnjih 12,3 ostalo le še 8,5 odstotka delnic.

Namesto da bi mi učili Estonce ...

Bric danes o vlogi finančnih vlagateljev govori z vidnim razočaranjem: "Finančni investitorji ti ne pomagajo, hočejo samo hitro oplemenititi svoj denar. Čeprav so to obljubljali, nam tuji vlagatelji niso odprli niti enih vrat, NLB pa je za razvoj lastnega informacijskega sistema rajši najemala Avstralce in Filipince." Še danes verjame, da bi Hermes SoftLab s potrpežljivejšimi lastniki lahko tudi v tistem težkem obdobju stremel k rasti, ne h krčenju. Kakor koli, Hermes SoftLab je po letu 2003 izplaval iz izgube, vendar manjši, kot je bil: šele predlani je ujel prihodke iz leta 2001.

Bric
Bric na tiskovni konferenci prejšnji mesec, ko so razglasili, da je srbski ComTrade prevzel Hermes SoftLab.

Sicer pa Bric ne bi bil Bric, če ne bi ošvrknil tudi gospodarske politike - kot jo je že večkrat v preteklosti. "Če bi država razumela pomen znanja in informacijske družbe, bi lahko bili prvi pri razvoju e-storitev in pri informatizaciji državne uprave nasploh. Razvili bi lahko izdelke, ki bi jih izvažali, tako pa so nas nekatere druge vzhodnoevropske države, na primer Estonci, že prehiteli," je kritičen.

O Veselinu Jevrosimoviću in njegovem ComTradu sicer pravi, da ga je vesel, ker je razsvetljen in ambiciozen lastnik. Verjame, da bo Hermesu SoftLabu omogočil izkoristiti znanje, ki si ga je nabral v 17 letih. "V nekem smislu je to tako kot takrat, ko sem poročil hčerko. Najprej sem bil zaskrbljen, ko so se okrog vrteli snubci, ko pa sem videl, da je pravi, sem bil zelo vesel."

In kaj bo odslej delal 57-letni Bric, ki je imel po letu 2002, ko ni bil več direktor, svetovalno pogodbo s Hermesom SoftLabom? Veselje do podjetništva ima še vedno, pred tremi leti je skupaj z bratom soustanovil podjetje Petra stroji, ki izdeluje stroje, za katere so pridobili tudi patent. Vendar je to, kot pravi, predvsem zgodba njegovega brata, strojnika, in ne toliko njegova. Ni pa tudi nemogoče, da bi dobil kakšno vlogo v novi "materi" Hermesa SoftLaba, ComTradu.

Avtorica članka: Vita Cajnko Javornik

Članek je bil objavljen v reviji Manager, maj 2008

Preberite tudi:

07.05.2008
07.05.2008

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Članki
Članki Slovenski multimilijonarji pod vrhom 1

Kdo bogati seznam od 6. pa do 23. mesta

Članki
Članki Outfit7: Do bogastva z zabavo na dotik

Ko neuporabne, vendar zabavne aplikacije zasvojijo stotine milijonov uporabnikov pametnih naprav, se resnobneži vprašajo, kdo je tu nor....

Članki
Članki Predstavljamo najbogatejše Slovence: Sandi Češko 3

Premoženje najbogatejšega Slovenca je vredno 204,7 milijona evrov

Članki
Članki Predstavljamo najbogatejše Slovence: Mirko Tuš 7

Premoženje četrtega najbogatejšega Slovenca je vredno 100,1 milijona evrov

Članki
Članki Predstavljamo drugega najbogatejšega Slovenca: Igor Lah 3

Njegovo premoženje je letos vredno 129,4 milijona evrov

Članki