Skrivnosti vina

23.08.2012  22:30
Ko podarjamo pokušine vina, obiske vinskih muzejev in kleti, podarjamo vinska doživetja nekoliko drugače, a vseeno izvirnejše, kot če bi kupili le steklenico vina.

Vino je lahko tudi lepo darilo, še zlasti, kadar ga ne podarimo le iz zadrege zaradi pomanjkanja drugih idej in moškemu pač stereotipno izročimo steklenico vina, ženski pa šopek rož ali bombonjero. O tem, kako izbrati vino in za koga, smo v Zdravici že pisali, tokrat pa predstavljamo različna vinska doživetja, ki so poleg steklenice z vinom lahko izvirnejša oblika obdarovanja. To je v tujini uveljavljena možnost obdarovanja, pa ne le v zvezi z vinom, saj lahko obdarujemo tudi s kakšnim drugačnim užitkom, na primer gurmejskim ali gurmanskim, z obiskom restavracije, kuharskim ali katerim drugim tečajem in podobno. Tudi pri nas imamo možnost takšnega obdarovanja, skriva se v knjižicah Izbrana vina sveta in Skrivnosti vina.





Vinska doživetja





Zanimivejše so Skrivnosti vina, saj gre za knjižico, ki ne ponuja le steklenic z vinom, ampak tudi različna vinska doživetja. V ponudbi je 27 bolj ali manj izvirnih možnosti odkrivanja vina v različnih krajih po Sloveniji za eno, dve ali več oseb, odvisno od aktivnosti. Te obsegajo degustacije v vinskih kleteh s spoznavanjem vinorodnih okolišev, tečaje enologije, someljejstva ali kletarstva, nasvete za spajanje hrane in vina, udeležbo na vinskih dogodkih in podobno. Za lažjo odločitev, kaj izbrati med ponudbo – za en kupljeni paket ena izmed ponujenih možnosti –, so te v knjižici podrobno predstavljene, vsaka od v paketu ponujenih dejavnosti pa po svoje vabi k doživetju vina.





Med ponudniki so Vinakras Sežana s Krasa, vinarstvo Pulec, Bjana, Ščurek in Berce iz Goriških brd, vinski kleti Mastnak in Krško ter kartuzija Pleterje z Dolenjske, Hiša vina Cuk iz Prekmurja, posestvo in vina Montis iz slovenske Istre, največ ponudnikov pa je iz Štajerske, in sicer Hiša trte in vina Kunej, vinogradništvo Horvat, ekološka kmetija Šumenjak, vinogradništvo in vinarstvo Črnko, Vina Joannes, Kapela, Steyer vina, Repnica Najger in Zlati grič. Poleg omenjenih je mogoče izbrati tudi grajsko vinsko klet Bled ali hotel na Ptuju ter se vinsko izobraževati v Belvinu ali pri Ivanu Peršolji ali pa se udeležiti slovenskega festivala vin. Trgovina z vinom Hedonia ponuja degustacijo vin v kombinaciji s sladicami iz čokoladnice Rustika. Nekoliko zunaj koncepta ponudbe je restavracija z azijsko hrano, saj vino tej ni najboljši partner.





Med zanimivejšimi in izvirnejšimi možnostmi je romantična vinska kopel v grand hotelu Primus v Termah Ptuj, ob kateri seveda postrežejo z vinom – vrhunskim dišečim polsladkim tramincem. Obljubljajo razvajanje vseh čutil kakor v starih rimskih časih. Vino in grozdje sta namreč že od nekdaj cenjena tudi v kozmetiki. Že v zgodnjem srednjem veku naj bi vinske kopeli uporabljali za razkuževanje ter pri vnetjih in prehladih. Vino dobro vpliva na kožo, saj jo naredi mehkejšo in lepšo. Namakanje v topli vinski kopeli naj bi tudi telesno in duševno sproščalo.





Nekoliko posebna je tudi ponudba posestva Berce iz Dornberka, kjer pridelujejo vina znamke Vindor. Imajo namreč laboratorij, v katerem opravljajo kemijske in organoleptične analize vina. Obiskovalcu analizirajo dva vzorca vina po izbiri (lahko ga prinesejo sami) in svetujejo o izboljšanju njegove kakovosti.





Zelo turistična je ponudba grajske vinske kleti Bled, saj obdarjenec, ki izbere to možnost v darilnem paketu, sam sodeluje pri polnitvi in opremi steklenice – napolni steklenico z vinom iz lesenega soda, jo začepi in povoska ter ob pomoči kletarja zaveže in zapečati etiketo. Vrat steklenice vina Dornberg, ki ga prodajajo v tej kleti, namreč povoskajo s stopljenim čebeljim voskom. Del tega darila je tudi obisk grajske tiskarne, čeprav to z vinom nima kaj dosti skupnega.





Obisk repnice





Med izvirnejšimi možnostmi je obisk podzemnega vinskega zaklada v vasi Brezovica na Bizeljskem – repnice Najger, ki je menda ena izmed največjih v Sloveniji. Nastala je v 18. stoletju in je bila sprva namenjena, kakor pove že njeno ime, za shranjevanje repe, pa tudi krompirja. Pozneje so jo razširili, tako da danes meri 150 kvadratnih metrov in jo uporabljajo za shranjevanje svojega vina. To je kremenčeva klet, ki zdaj sega do deset metrov globoko. Kremenčev pesek, v katerega so izkopali repnice, je naplavina Panonskega morja, ki je pred milijon leti prekrivalo Panonsko nižino. Ta kremenčev pesek je tako močno zbit, da je vanj mogoče vkopati klet brez drugih gradbenih materialov, le pri vhodu ga za večjo zaščito uporabijo. V repnici so razmere za vino odlične, saj je temperatura vse leto od osem do deset stopinj, vlaga pa je 85-odstotna.





Muzeji in kleti





Posebej je treba omeniti tudi pokušnjo vinskih vzorcev in ogled muzeja na prostem v kartuziji Pleterje v Šentjerneju na Dolenjskem. Kartuzijani iz samostana Pleterje vino pridelujejo iz grozdja iz lastnih vinogradov ob vznožju Gorjancev. Namesto vina je pri njih mogoče pokusiti tudi njihovo pletersko žganje. Svoja naravna žganja zorijo v lesenih sodih pleterske kleti, posebej znana je njihova pleterska hruška. Ta zraste v steklenici, ki jo nato zalijejo s hruškovim žganjem. Znani so tudi po grenčici iz 49 zelišč. Tradicija pleterske kleti je njihovo odlično mašno vino iz sort chardonnay, sivi pinot, kerner in laški rizling. Mašnega vina tudi nekdaj niso uporabljali le za bogoslužje, ampak tudi za hrano in trgovino. Samostani in duhovniki so imeli pri razvoju vinogradništva in vinarstva veliko vlogo, pisali so priročnike o tem, kako pridelati dobro vino. Tudi Anton Martin Slomšek je zelo cenil vinsko trto in vino, ki ga je priporočal tudi kot plačilo za pošteno opravljeno delo, pisal pa je tudi pesmi o vinu in vinski kulturi.





Med kletmi Goriških brd bi se osebno gotovo odločila za obisk pri Ščurku. Ne le zaradi lepe kleti v vasi Plešivo, ampak tudi zaradi ogleda vinogradov, ki se večinoma raztezajo na italijanskem delu Brd. Gojijo tudi stare domače sorte, zlasti dobra je njihova rebula. Vina Ščurek imajo tudi dobro celostno podobo, čeprav je na steklenici žuželko iz priimka zamenjal ščurku podobni čriček z violino.

Preberite tudi:

24.05.2012
24.05.2012
17.05.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Zakon o množičnem vrednotenju v remont. Kako se vas to tiče in kdaj bo uveden davek na nepremičnine 11

Ducat vprašanj in dogovorov o noveli zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

DRAŽBE
Članki
Članki Tako avstrijska Heta jaha oživljajoči se slovenski trg poslovnih nepremičnin

Kaj vse je uspelo slabi banki po Hypu prodati v zadnjih mesecih in kaj daje na trg

FINANCE
Kateri inšpektorji so najbolj garali in kateri največ kaznovali 1

Tržni inšpektorat je denarno kaznoval v petini primerov, najbolj uspešni so bili pritožniki zoper delovni inšpektorat

TOP JOB
Delavci
AVTO
Novosti
Novosti Škoda, kot smo je vajeni; veliko prostora za malo denarja 1

Škodina modelska ofenziva se nadaljuje s prenovljenim rapidom, avtomobilom nižjega srednjega razreda, ki je tudi po novem na voljo kot...

TOP JOB
Delavci
Delavci Kje v energetiki najbolje plačujejo svoje zaposlene

Rast plač lani pogosto na račun zmanjševanja števila zaposlenih

PRO
Članki
Članki Kako pogledate v črevesje poslovnih partnerjev?

Ali veste, kje in kako lahko podjetnik pridobi informacije o svojih poslovnih partnerjih? Raziskali smo poslovno bazo AJPES in preverili,...

FINANCE
Ste ''pozabili'' prijaviti dohodke iz tujine? Še je čas!

Preverjamo, do kdaj se lahko samoprijavite

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Milijon evrov za spodbujanje podjetništva med mladimi

Tokrat več denarja za zahodni del Slovenije