Kakšni so donosi pokojninskih skladov

26.12.2000  18:30  Dopolnjeno: 05.11.2001 10:08

Sandi Kodrič 151
Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se bodo morali močno potruditi, da bodo na trgu ponudnikov finančnih storitev konkurenčni bankam.

Dejavniki, ki vplivajo na kakovost plemenitenja premoženja:

a) Za vlaganje sredstev iz dodatnega pokojninskega zavarovanja veljajo omejitve, predpisane za kritni sklad po zakonu o zavarovalništvu. Ena od teh omejitev predvideva tudi absolutno zgornjo mejo 30 odstotkov delnic ali investicijskih kuponov delniških skladov, saj ti veljajo za bolj tvegane vrednostne papirje od obveznic in obvezniških skladov.

b) Kot je pokazala anketa med upravljavci, objavljena v Gospodarskem vestniku 2. novembra 2000, so si nekateri med njimi pri tem merilu določili še konservativnejšo politiko. Glede geografske razpršitve naložb upravljavci napovedujejo, da bodo od 0 do 80 odstotkov sredstev naložili v tuje vrednostne papirje, v povprečju pa ta delež znaša približno 40 odstotkov.

c) Kateri stroški bodo bremenili sklad, še ni jasno, predvidevamo pa lahko, da bo regulator glede tega precej omejevalen, podobno kot velja za vzajemne sklade. Tam se iz sredstev sklada pokrije le nekaj natančno določenih vrst stroškov, med katerimi recimo ni stroškov borznega posredovanja, revizije ali pravniških storitev.

Eno prvih vprašanj, ki se nam postavi, ko se odločamo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, je, kako uspešno bo upravljavec naše prihranke plemenitil. Torej, ali bomo tako privarčevali več, kot bi kako drugače. Propagandne akcije prihodnjih izvajalcev pokojninskega zavarovanja, ki so že v polnem teku, bolj ali manj sramežljivo napovedujejo tudi predvidene višine donosov. Ker je pokojninsko zavarovanje pri nas novost in nimamo na voljo preteklih rezultatov, da bi se prepričali o verodostojnosti teh napovedi, lahko poskusimo oceniti njihovo realnost nekoliko drugače.

Kaj vpliva na "kakovost" plemenitenja premoženja poleg spretnosti in izkušenj upravljavca? Najprej zakonski okvir, torej omejitve, ki jih mora upravljavec spoštovati pri vlaganju, nato naložbena politika, ki si jo v okviru zakonov sam postavi v pokojninskem načrtu, in končno višina upravljalske provizije in morebitnih drugih stroškov, ki bremenijo to premoženje.

tabelca vpliv meril 151
Upravljavci so napovedovali predvidene višine donosov svojih produktov. Ocene so se gibale od previdnih pet odstotkov do drznih 10,71 odstotka "realnega donosa", pri čemer povprečje teh napovedi znaša 6,6 odstotka. Zakaj "realni donos" v narekovajih? Iz izjav prihodnjih upravljavcev je mogoče razbrati različne razlage tega pojma. Ali imajo v mislih realni donos nad temeljno obrestno mero (TOM), ki jo kot merilo ohranjanja vrednosti uporabljajo slovenske banke, ter ga bančni varčevalci in posojilojemalci poznajo v obliki TOM + realna obrestna mera? Ali mislijo na rast vrednosti enote premoženja, izraženo v neki "trdni" valuti ali morda v evru (ki se doslej, roko na srce, ni ravno izkazal kot trdna valuta)? Morda ima kdo v mislih razliko nad rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin v Sloveniji? Pri večini napovedi tega doslej ni bilo mogoče natančno ugotoviti.

Ker pokojninsko varčevanje še ne more pokazati prejšnjih rezultatov, preglejmo rezultate drugih oblik upravljanja premoženja. Podatki o tem, kako uspešno so doslej zavarovalnice obračale sredstva, na splošno niso javno dosegljivi in preverljivi, vsaj ne po tako preglednih merilih, kot bodo veljala za pokojninske sklade in druge pravno-formalne oblike pokojninskega zavarovanja. Podobno velja tudi za individualno upravljanje portfeljev pri borznoposredniških družbah. Nekatere borzne hiše se rade pohvalijo, da so svojim strankam zagotovile donose od TOM + 15 odstotkov navzgor, vendar so pri izbiranju naložb bistveno manj omejene, tako da primerjave niso uporabne. Edini doslej zares pregleden način upravljanja premoženja s preverljivimi podatki so bili v Sloveniji vzajemni skladi. Med njimi deluje tudi nekaj tako imenovanih obvezniških skladov, ki imajo približno podobno strukturo (manj kot 50 odstotkov delnic oziroma več kot 50 odstotkov obveznic), kot jo bodo imele naložbe izvajalcev dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Od teh imajo vsaj triletno zgodovino naslednji: KD Bond (upravlja ga Kmečka družba), LBM Piramida (LB Maksima), Miha (KBM Infond) in Pika (Primorski skladi).

Poglejmo si torej, kako so se ti skladi odrezali v preteklosti. Njihove upravljalske provizije znašajo en oziroma dva odstotka na leto, medtem ko pokojninski načrti razen ene izjeme predvidevajo 1,5-odstotno provizijo. Nobeden od omenjenih skladov doslej še ni vlagal v vrednostne papirje tujih izdajateljev. Njihovi povprečni letni neto donosi (rast vrednosti enote premoženja ob že upoštevani upravljalski proviziji) se trenutno gibljejo med 11,01 in 13,59 odstotka (v obdobju zadnjih 36 mesecev) oziroma med 8,00 in 12,38 odstotka (zadnjih 60 mesecev) nominalno v tolarjih. Ob upoštevanju gibanja temeljne obrestne mere v teh dveh obdobjih ugotovimo, da je imel najuspešnejši sklad v triletnem obdobju (KD Bond) donos približno TOM + 5,2 odstotka, najuspešnejši v petletnem obdobju (LBM Piramida) pa TOM + 3,5 odstotka. Tabela povzema te rezultate in jasno kaže, da na uspešnost bistveno vpliva to, kaj smo si izbrali za merilo realnega donosa.

Zanimivo je, da bi se za zadnjih pet let bolj splačalo prihranke pretopiti v dolarje

in jih hraniti "v nogavici" ali na bančni vlogi na vpogled, kot pa vložiti v kateregakoli od slovenskih obvezniških skladov. V bran upravljavcem teh skladov je treba dodati, da je bilo v tem obdobju na slovenskem trgu zelo malo dolžniških vrednostnih papirjev, nominiranih v dolarjih, s katerimi bi si lahko popravili donosnost; možnost vlaganja v tujino pa jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev dopustila šele pred kratkim. Prav tako je pomembno vedeti, da predpisi vzajemnim skladom ne dovoljujejo varovanja pred valutnimi tveganji z izvedenimi finančnimi instrumenti. Verjetno ni treba posebno poudarjati, da zgornje številke, izračunane za razmeroma kratko obdobje (s stališča pokojninskega varčevanja), to je od decembra 1995 do decembra 2000, ne pomenijo, da bi bili rezultati enaki tudi za daljša obdobja ali da je dolar čedalje močnejša valuta v primerjavi z marko. Kljub temu pa kažejo, da je lahko soliden rezultat v eni valuti videti zelo skromen, če ga preračunamo v drugo.

Znano je, da bo naložbena struktura slovenskih pokojninskih skladov bolj podobna tisti v nekaterih evropskih državah kot v Severni Ameriki. Poglejmo si torej pretekle donose vsaj nekoliko primerljivih skladov v tujini. Ena izmed kategorij pokojninskih skladov v Veliki Britaniji so tako imenovani "defensive managed pension funds", ki imajo delež delnic omejen na 35 odstotkov. Po podatkih podjetja Lipper Analytical Services ima ta kategorija trenutno v povprečju 8,4-odstotni bruto letni donos (pred odbitjem upravljalskih provizij, ki so v povprečju nižje od slovenskih) v zadnjih petih letih. Drugi vir, podjetje Micropal iz skupine Standard and Poor's, pa za isto kategorijo navaja povprečen 9,9-odstotni donos v zadnjem desetletnem obdobju. Obe številki sta izraženi v britanskih funtih in veljata za skupini skladov, ki jih ti dve podjetji spremljata (ni nujno, da so v skupini vključeni isti skladi). Za Nemčijo pa A. Žnidaršič Kranjc v Financah 29. septembra 2000 poroča o 5,92-odstotni donosnosti skladov v zadnjih 15 letih (verjetno v markah, op. p.).

Kar zadeva naložbe v tujini, predpostavimo, da bodo slovenski upravljavci kljub trenutnemu pomanjkanju izkušenj sčasoma pri njihovem upravljanju v povprečju podobno uspešni kot njihovi kolegi po svetu. Če torej sprejmemo, da bo približno polovica sredstev naložena v Sloveniji in druga polovica v tujini, ter upoštevamo dosedanje zaostajanje marke (v kateri je nominirano največ slovenskih obveznic) za temeljno obrestno mero, lahko ugotovimo, da je povprečen napovedani donos TOM + 6,6 odstotka (po že odšteti upravljalski proviziji) izredno optimističen. V preteklih petih letih sta ta donos od vseh slovenskih vzajemnih skladov presegla samo dva in oba imata med naložbami več kot 50 odstotkov delnic.

Res je, da upravljavci pokojninskih skladov ne bodo pod tolikšnim pritiskom zagotavljanja likvidnosti pri večjih izplačilih iz sklada in bodo torej svobodnejši pri upravljanju portfelja. Ravno tako je precejšnja neznanka donos iz naložb v nepremičnine, ki jih bodo lahko imeli pokojninski skladi. Po drugi strani bo na donos negativno vplivalo oblikovanje rezervacij za zagotavljanje zajamčenega donosa zavarovancem, česar pri vzajemnih skladih ni.

Nedvomno so gornje primerjave le delno uporabne in verjetno donos pri vstopanju v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ne bo odločilen dejavnik. Ostane pa dejstvo, da je ta hip možno pri slovenskih bankah obročno varčevati na petletno obdobje z obrestno mero od TOM + 5 odstotkov in celo do TOM + 5,75 odstotka; obrestna mera je sicer spremenljiva, vendar v banki ni nobenih vstopnih provizij in naložbenega tveganja. Glede na vse to lahko ugotovimo, da se bodo morali izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja močno potruditi, da bodo na trgu ponudnikov finančnih storitev konkurenčni. Pri tistih, ki se bodo aktivno lotili tujine, pa bo potrebno še nekaj sreče pri obvladovanju medvalutnih nihanj.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Pokojninska družba A: kljub striženju bo donos 'okrog zajamčenega' 6

Članica uprave Karmen Dietner dokončno izgublja zaupanje v slovenski bančni sistem

FINANCE
Članki
Članki Kako so se danes gibali zahtevani donosi 10

Zahtevani donosi na slovenske obveznice so zjutraj malenkostno poskočili, po objavi davčnih dolžnikov pa so padli na 6,51 odstotka

FINANCE
Članki
Članki Tržni delež Modre zavarovalnice se je lani povečal, dobiček zmanjšal 2

Zavarovalnica je lani ustvarila 4,1 milijona evrov čistega dobička, kar je trikrat manj kot leto prej

FINANCE
Članki
Članki Potop slovenskih obveznic. Analitiki: Krivi smo sami, vlada naj ukrepa 311

Zahtevani donosi na slovenske obveznice zrasli na 6,37 odsotka. "Pregreto ozračje bi ohladila odločna napoved privatizacije in debata o...

OGLAS
FINANCE
Slovenija
Slovenija Ne izgubite se v IT-vesolju, pridite v Kristalno palačo

Podjetje Business Solutions bo 15. decembra na dogodku »Ne izgubite se v IT-vesolju« udeležencem podrobneje predstavilo Microsoftov...