Čas branja: 3 min
13.09.2001  17:00
Tvegani kapital kot alternativen vir financiranja malih in srednje velikih podjetij

Damjan Žugelj, 165

Tudi v Sloveniji se čedalje bolj uveljavljajo mala in srednje velika podjetja. S tem se odpira vprašanje načina financiranja teh podjetij, ki je odvisno od lastništva, vrste in pravne oblike podjetja. Posamezne kategorije je treba opredeliti in jih povezovati z načini financiranja, med katerimi se čedalje bolj uveljavlja tvegani kapital. Slednji lahko uspešno nadomešča ali dopolnjuje bančni ali lastniški trajni kapital in tudi državne podpore pri nastajanju novih proizvodov, rasti in razvoju podjetja, uvajanju novih tehnologij in nastajanju nove zaposlenosti.

Ljudje ustanavljajo podjetja iz različnih vzrokov. Ne glede motiv pa podjetniški proces zahteva poleg poslovne priložnosti tudi določena finančna sredstva. Običajno podjetnik nima na voljo vseh potrebnih sredstev, zato uresničevanje poslovne priložnosti vedno terja premostitev vrzeli med potrebnimi in razpoložljivimi sredstvi.

shema - viri financiranja podjetja, 165
Nedvomno je eno od ključnih vprašanj upravljanja rastočega posla njegovo financiranje. Najpogosteje se v tesni povezavi z omenjenim pojavljajo še vprašanja življenjskega cikla podjetja, oblik oziroma metod rasti posameznega podjetja. Podjetniki navadno težavo financiranja zožijo na vprašanje, kako najti ustrezno količino denarja. Tedaj pogosto ugotovijo, da je pomembno to, da imajo dobro poslovno zamisel, trg in ljudi, denar pa se bo za takšen posel že našel. V resnici pa je financiranje pri upravljanju tveganega posla mnogo pomembnejše. Ne gre namreč le za to, da ob določeni poslovni zamisli z ustrezno proizvodnjo, trgom in ekipo izpeljemo posel, temveč moramo poiskati še ustrezne finančne vire. Mnogo pomembneje je za novonastala in že delujoča podjetja ter podjetnike, ki bi radi izkoristili svojo poslovno priložnost, da dobro razumejo finančne zahteve podjetja in zaznajo potrebe po kapitalu, kar narekuje dober izbor finančnih sredstev. Pri tem je tako za mala kot srednje velika podjetja dobro vedeti, da v zgodnejših stopnjah za svojo rast nujno potrebujejo kapital. Vendar hitreje ko rastejo, bolj se "apetiti" po svežem, dodatnem kapitalu večajo. Hkrati pa se je treba tudi zavedati, da vse oblike in viri sredstev niso primerni za financiranje v vseh stopnjah rasti podjetja.

V splošnem je vir financiranja večinoma določen s tem, koliko sredstev potrebuje podjetnik in kdaj jih potrebuje, ali jih potrebuje pred začetnim obdobjem, v začetnem obdobju ali pozneje in ali financiranje zahteva dolžniška ali lastniška sredstva (to je v kakšni obliki jih potrebuje). Namreč podjetniki se pri poslovanju pogosto srečujejo s kritičnimi težavami in različnimi posledicami raznih dejanj, kar poleg izbire ustrezne oblike podjetja vpliva tudi na njegovo financiranje.

In kako se financirajo mala in srednje velika podjetja v Sloveniji? Odgovor je, da pretežno lastniško. To dejstvo ne preseneča, saj je dolžniški kapital pri nas še vedno absolutno predrag. Če je dodatno financiranje neizogibno, si podjetja najraje sposodijo denar pri banki, čeprav so stroški zelo visoki. Postopki pridobitve posojila so zamudni in pogosto neuspešni, zaradi česar je navadno financiranje iz lastnih prihrankov edina možna rešitev. Na splošno sicer velja, da je lastniški kapital zaradi večjega tveganja dražji od dolžniškega, vendar pa to ne velja za mala podjetja, kjer so lastniki ponavadi rezidualni strošek za podjetje. To pomeni, da dobijo tisto, kar ostane podjetju po plačilu vseh obveznosti. S tega vidika bi težko rekli, da se mala podjetja ne financirajo ustrezno, saj se njihovi lastniki ponavadi vedejo racionalno. Rečemo lahko, da je od poslovnega znanja in iznajdljivosti lastnikov odvisna tudi ustreznost načina financiranja njihovih podjetij.

Seveda ima financiranje z dolžniškim kapitalom kot tudi z lastniškim določene prednosti in pomanjkljivosti. Posojilodajalec, to je dolžniško financiranje, si ponavadi razen zakonsko priznane pravice do obresti in poplačila glavnice izbojuje tudi posebno pravico zavarovanja posojila, ponavadi s sredstvi podjetja (nepremičnine, stroji), če pa podjetje teh sredstev nima, pa pogosto z zastavno pravico na podjetnikovo osebno premoženje. V najslabšem možnem primeru lahko torej podjetnik s svojo družino ostane na cesti brez strehe nad glavo, kar pomeni veliko tveganje za podjetnika - posojilojemalca. Po drugi strani pa vlagatelji lastniškega kapitala ne morejo zahtevati nobenih jamstev. Skupaj z ustanovitelji si delijo tveganje neuspeha in so za svoje naložbe nagrajeni s kapitalskim dobičkom, ki ga dosežejo z eno od oblik izhoda iz podjetja, denimo svoj delež prodajo podjetniku ali menedžmentu podjetja, drugemu vlagatelju ali pa se podjetje v celoti proda in gre z delnicami na borzo. Iz navedenega sledi, da so prednosti lastniškega financiranja predvsem v dodatnih ekonomskih subjektih, ki s svojim denarjem, znanjem, vodstvenimi sposobnostmi in poslovnimi zvezami sodelujejo s podjetnikom. Lastniško financiranje tudi tekoče ne obremenjuje poslovanja podjetja z rednim plačevanjem določenih dolžniških zneskov.

Prav tu pa se kot priložnost za financiranje ustanovitve podjetja, njegovega tekočega poslovanja in zlasti njegove rasti pojavlja tvegani kapital kot ena izmed alternativ lastniškega financiranja. Ta vlagateljem zagotavlja lastniški delež, ki ga imajo mala in srednje velika podjetja na razpolago za financiranje poslovnih priložnosti. Je poseben vir kapitala, ki ga štejemo med trajni kapital in ima lastnosti, ki ga delno ločijo od drugih oblik trajnih kapitalov. Tvegani kapital se od njih razlikuje predvsem po pravno-organizacijskih oblikah, v katerih tvegani kapital nastopa, po trajnosti naložb, potrpežljivosti vlagateljev in svoji dejavni vlogi, saj ponuja tudi pomoč pri upravljanju. Nadomešča ali dopolnjuje lahko bančni kapital, lastniški trajni kapital in tudi državne podpore pri nastajanju novih proizvodov, uvajanju novih tehnologij, visoke tehnologije in nastajanju nove zaposlenosti. Tvegani kapital je tako eden vse bolj zanimivih virov financiranja malih in srednje velikih inovativnih podjetij in je nanj v prihodnje pomembno računati.

Trenutno znaša naložbeni potencial slovenskih skladov tveganega kapitala približno 64 milijonov dolarjev. Če predvidevamo, da v razvitih državah dosegajo naložbe okoli odstotek BDP, bi moralo biti v Sloveniji teh naložb okoli 200 milijonov dolarjev, kar dokazuje, da je za razvoj panoge tveganega kapitala v Sloveniji kar nekaj prostora.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Slovenski tvegani skladi: pet let, 25 naložb

Avgusta se izteka petletni javno-zasebni program naložb tveganega kapitala. Kakšna je bera?

FINANCE
Članki
Članki Vprašajte vlagatelje

Če bi radi dobili dober odgovor, ali je Slovenija na pravi poti h gospodar­skemu uspehu, vprašajte vlagatelje na ljubljanski borzi.

FINANCE
Članki
Članki Po denar od bank k ljudem. Zakaj je množično investiranje v strmem vzponu?

Ko banke ne dajo in ko so veliki vlagatelji preveč zahtevni, vse več start-upov in manjših podjetij išče svež denar na številnih...

FINANCE
Članki
Članki Nasvet: Izboljšajte svojo boniteto

Kaj lahko naredijo mala podjetja, da si izboljšajo boniteto, kako nanjo vpliva vrednotenje sredstev?

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike