Predsednik republike podelil petnajst odlikovanj

Čas branja: 10 min
09.11.2004  17:37  Dopolnjeno: 09.11.2004 17:41
Predsednik republike podelil petnajst odlikovanj

Več iz teme:  
up-rs >
Obveščaj me o novih člankih:  
up-rs dodaj

(sporočilo za javnost)

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes podelil petnajst

odlikovanj. Na posebni slovesnosti je vročil Zlati red za zasluge prof. dr.

Miroslavu Zeiu, Žarku Petanu, akad. prof. dr. Janezu Orešniku, akad.

Lojzetu Lebiču, Rudiju Omoti, prof. dr. Zori Janžekovič, dr. med., in prof.

dr. Darinki Soban, dr. med. ter Red za zasluge dr. Evgenu Bavčarju, Ivanu

Virniku, prof. dr. Lojzki Bratuž, prof. dr. Jožku Budinu, prof. dr. Alešu

Krbavčiču, prim. Majdi Ustar Latkovič, dr. med., Elizabeti Vrančič, dr.

stom. in Zvezi paraplegikov Slovenije.

Predsednik dr. Drnovšek je odlikovance nagovoril z naslednjimi besedami

(nelektoriran zapis):

"Spoštovane gospe in gospodje, ena izmed najbolj prijetnih dolžnosti, ki

jih ima predsednik države, je podeljevanje državnih odlikovanj.

Odlikovanja, ki sem jih podelil danes, so priznanja za dolgoletno

ustvarjalno in uspešno delo, nekaterim izmed vas kot znanstvenikom drugim

kot umetnikom ali drugim družbenim delavcem na različnih področjih. Vsi ste

s svojimi prispevki zaznamovali pretekla desetletja razvoja slovenskega

naroda in države. Vsak na svojem področju ste dali pomemben prispevek in

prav je, da se vas Slovenija spomni na takšen način, da se spomnimo vaših

izjemnih dosežkov, vašega dolgoletnega dela. In tudi priznamo, da ste

veliko prispevali k temu, da danes v Sloveniji sorazmerno dobro živimo,

imamo dobro državo in kot država delujemo tudi na tak način, da se znamo

spomniti svojih državljanov in jim dati ustrezno priznanje za njihovo delo.

Želim vam, da bi še naprej uspešno delovali vsak na svojem področju in da

bi to priznanje sprejeli na tak način, kot je bilo mišljeno. Mišljeno je

bilo resnično iskreno, z najboljšimi nameni in iskrenim prepričanjem, da

ste si to več kot zaslužili. Hvala lepa."

V imenu odlikovancev se je zahvalil akad. prof. dr. Janez Orešnik. Poudaril

je, da pomeni podelitev odlikovanj priznanje ne samo za odlikovance, ampak

tudi za njihove družine, in izrazil upanje, da jim bo dana moč in zbranost,

da bodo svoje delo, zaradi katerega so bili odlikovani, nadaljevali in

dajali dober zgled tudi v bodoče.

OBRAZLOŽITEV:

Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek

je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 107. člena Ustave Republike

Slovenije ter druge oziroma četrte točke 7. člena in 10. člena Zakona o

odlikovanjih Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/2004)

odlikoval:

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

gospoda Rudija Omoto

kot pionirja slovenskega zvočnega filma

za življenjsko delo in prispevek k slovenski kulturi.

Gospod Rudi Omota, pionir zvočnega filma, inovator, izumitelj in

konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo je izvirno in plodno

sodeloval pri razvoju teh področij na Slovenskem. Izdelal je napravo za

hkratno snemanje slike in zvoka na filmski trak, napravo za ločen optični

zapis zvoka, zvočno montažno mizo s projekcijo slike na ekran in

reprodukcijo zvoka na slušalke. Z njegovimi napravami so v podjetju Emona

film snovali podlago za slovenski zvočni film. Kot tonski mojster je

sodeloval pri prvem slovenskem zvočnem celovečercu ?Na svoji zemlji?.

Pionirske korake je delal tudi na radijskem področju.

Med njegovimi filmskimi in tonskimi posnetki je legendarna kukavica.

Izjemno dokumentarno vrednost ima tudi njegov posnetek zadnjega koncerta

Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta. Zaslužen je za

ohranitev neprecenljivih zgodovinskih dokumentov za razvoj slovenskega

zvočnega filma;

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

prof. dr. Miroslava Zeia

za življenjsko delo in prispevek k slovenski biološki znanosti in

njenemu mednarodnemu ugledu.

Prof. dr. Miroslav Zei je akademski raziskovalec, avtor številnih

znanstvenih knjig in strokovnih člankov, mednarodno priznan biolog,

oceanograf, ihtiolog, morski biolog, pedagog in pisatelj.

Že 70 let je predan svoji veliki življenjski ljubezni-morju, ki ga je

raziskoval, spoznaval in svoja dognanja nesebično razdajal svojim

študentom, stroki, ribištvu Jadrana, Mediterana, Atlantika in svetovni

znanosti.

Izvedel je tudi prvo jugoslovansko odpravo v Etiopijo in na Rdeče morje. V

Organizaciji združenih narodov je bil strokovnjak za prehrano in

kmetijstvo, za ribiško biologijo in oceanografijo in direktor mnogih

projektov. Kot prvi Slovenec je polnih 13 let opravljal vrsto raziskav,

pomembnih za razvoj atlantskega ribištva. Po njegovi zaslugi je Slovenija

dolga leta prispevala Organizaciji združenih narodov in Organizaciji za

prehrano in kmetijstvo slovenske strokovnjake za morsko biologijo.

Po upokojitvi je dve leti vodil Morsko biološko postajo v Portorožu,

pospešil njeno izgradnjo in delovanje.

Vseskozi je vlagal posebne napore, da bi domače ribištvo uporabljalo

izsledke ribiško bioloških raziskav.

Po letu 1983 se je posvetil publicistiki in kot terminološki svetovalec za

Slovar slovenskega jezika vse vrste rib poimenoval s slovenskimi imeni.

Optimizem in velika ljubezen do novih znanj in spoznanj ter stara ljubezen

do morja so stalni spremljevalci profesorja Zeija na njegovi dolgi

življenjski poti;

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

gospoda Žarka Petana

za življenjski opus, dolgoletno delo v slovenski kulturi in prispevek k

njenemu mednarodnemu ugledu.

Gospod Žarko Petan, gledališki režiser, satirik, dramatik in pripovednik je

delal kot časnikar, svobodni umetnik, režiser, ravnatelj Drame SNG,

generalni direktor RTV Slovenija. Bil je med soustanovitelji enega izmed

prvih povojnih eksperimentalnih gledališč pri nas - Odra 57.

Režiral je v vseh slovenskih gledališčih, največ v Drami Slovenskega

narodnega gledališča in v Mestnem gledališču ljubljanskem ter v mnogih

tujih gledališčih. Z obsežnim in raznolikim režiserskim opusom se je gospod

Žarko Petan trajno zapisal v slovensko gledališko zgodovino.

Doma in na tujem je znan kot pisec satiričnih aforizmov, ki jih je

objavljal v številnih časnikih in revijah ter zbral v več zbirkah, ki so

izhajale tudi v prevodih.

Pisal je tudi filmske in televizijske scenarije, eseje o gledališču in

pesmi. Zelo značilna je njegova satirična in pripovedna proza, ki je

praviloma avtobiografska in dokumentarna, pomembna zlasti v pričevanjskem

smislu, oblikovalno pa največkrat zaznamovana z grotesknimi sestavinami.

Gospod Žarko Petan je svojo umetniško ustvarjalnost predstavljal v knjigah,

gledališču, na radiu in televiziji in v filmu, ter tako dal osebni pečat

slovenski kulturi in njenemu mednarodnemu ugledu;

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

akad. prof. dr. Janeza Orešnika

za dolgoletno pedagoško, znanstveno-raziskovalno delo in

zasluge pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije.

Akademik prof. dr. Janez Orešnik, je redni profesor za primerjalno slovnico

germanskih jezikov na Oddelku za splošno in primerjalno jezikoslovje

Filozofske fakultete v Ljubljani. Do leta 1990 je na področju germanskega

primerjalnega jezikoslovja in skandinavistike preučeval predvsem

islandščino, nato pa splošne jezikovne teme s poudarkom na prispevkih

slovenščine k reševanju splošnih jezikovnih vprašanj. Aktivno je sodeloval

na številnih znanstvenih srečanjih v tujini in imel jezikovna predavanja na

številnih univerzah.

Njegov znanstveni opus je obsežen. Med drugim je znan po teoriji, ki jo v

mednarodni literaturi pogosto omenjajo kot ?slovenski model naravne

skladnje?. Akad. prof. dr. Janez Orešnik je bistveno prispeval k

znanstvenemu razvoju na področju nemškega in angleškega jezikoslovja.

S svojim preciznim, natančno argumentiranim in izvirnim znanstvenim delom

je razširil ugled slovenskega jezikoslovja v svetu;

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

akad. Lojzeta Lebiča

za življenjsko delo in zasluge v slovenski glasbeni kulturi ter

pri njenem mednarodnem uveljavljanju.

Skladatelj akademik Lojze Lebič, je v vrhu slovenske glasbene

ustvarjalnosti in tudi eno osrednjih skladateljskih imen v evropskem

glasbenem svetu. Komponira za vse vrste zasedb, tako vokalne kot

instrumentalne, solistične skladbe, samospeve, zbore, scensko glasbo in

drugo. Med njegovimi deli izstopajo: Požgana trava, Novembrske pesmi,

FAUVEL'86, glasba o času Ajdna, Miti in apokrifi, Korant, Nicina,

Simfonija z orglami Queensland Music, Cantico I in Cantico II, in druge.

Glasbena dela akademika Lojzeta Lebiča so bila izvajana na številnih

festivalih. Poleg domačih umetnikov so jih uvrstili v svoje sporede mnogi

tuji izvajalci, v katalogih pa jih imajo tudi pomembne založniške hiše.

Poleg pedagoškega dela in bogatega skladateljskega opusa je ustvaril tudi

mnogo odličnih besedil v knjižnih delih, znanstvenih in strokovnih

sestavkih, člankih in pogovorih, radijskih in televizijskih oddajah;

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

prof. dr. Zoro Janžekovič, dr. med.

za življenjsko delo v medicini, poseben prispevek k razvoju sodobne metode

zdravljenja opeklin in mednarodnemu uveljavljanju slovenske medicinske

znanosti.

Prof. dr. Zora Janžekovič, dr. med., zdravnica, kirurginja, znanstvenica

in humanistka je s svojo izvirno kirurško metodo zgodnjega zdravljenja

opeklin, ki še vedno po vsem svetu velja pri zdravljenju najhujših opeklin,

pomembno doprinesla k slovenski, evropski in svetovni medicinski znanosti.

Njena bogata bibliografija znanstvenih in raziskovalnih del vsebuje

številna raziskovanja in dognanja v terapiji opeklin, vsa njena dela so

objavljena v mednarodnih strokovnih revijah. Predavala je na več strokovnih

srečanjih doma in po svetu. Mariborski oddelek za plastično in

rekonstruktivno kirurgijo je postal učna baza za zdravnike iz domovine in

tujine.

Delo prof. dr. Zore Janžekovič pomeni pomemben napredek v zdravljenju

opečencev, pa tudi afirmacijo slovenske in mariborske medicinske znanosti v

svetu;

z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE

prof. dr. Darinko Soban, dr.med.

za zasluge v medicini, prispevek k slovenskemu naravoslovju in kulturi ter

mednarodnemu uveljavljanju Republike Slovenije.

Prof. dr. Darinka Soban, prva profesorica anesteziologije na Medicinski

fakulteti v Ljubljani, je življenje posvetila medicini ter naravoslovju,

oboje pa je vseskozi uspešno povezovala z delom na kulturnem področju.

Med vojno je kot študentka medicine na Vipavskem vodila pomično partizansko

bolnišnico. Po vojni in po študiju v različnih evropskih medicinskih

središčih je v pouk in prakso slovenskega zdravstva uvajala moderne metode

anesteziologije.

Na Švedskem, kjer je občasno zdravnikovala, je dušo tamkajšnjih ljudi,

pokrajine in rastlin iskala v delih švedskih pisateljev ter jih prevajala v

slovenščino.

V Proteusu, najstarejši slovenski reviji za naravoslovje pa na sebi lasten

način in v skrbno izbrušeni slovenščini slovenskim bralcem že dolga

desetletja predstavlja rastline.

Nedavno tega je izšel njen slovenski in angleški prevod dopisovanja med

prvim botanikom sveta Karlom von Linnejem in idrijskim zdravnikom Joanesom

Scopolijem, ki sta si pred 250 leti izmenjavala znanje in izkušnje.

V vseh svojih dejavnostih povezuje svoje domoljubje z evropskim

svetovljanstvom, slovenska izročila in vrednote pa z vrednotami drugih

kulturnih okolij, kar omogoča tudi boljše razumevanje sedanjega in bodočega

položaja Slovencev v Evropi;

z REDOM ZA ZASLUGE

prof. dr. Jožka Budina

za zasluge pri uvajanju sodobne mature v slovenski prostor.

Prof. dr. Jožko Budin, zaslužni profesor Fakultete za elektrotehniko in

računalništvo in dolgoletni predsednik Republiške maturitetne komisije, je

od leta 1992 do letošnjega leta z veliko ustvarjalnostjo in

požrtvovalnostjo vodil projekt sodobne mature. Pri njegovem snovanju je

odločilno sodeloval že od začetka, leta 1989, dalje. Za današnje slovensko

šolstvo to pomeni smiselno povezanost srednješolskega in visokošolskega

študija, izenačitev možnosti in pogojev prehajanja z ene na drugo raven in

s tem tudi večjo pravičnost za kandidate, izboljševanje kakovosti

srednješolskega pouka in tudi vključevanje v evropske izobraževalne

standarde.

Bil je soavtor vse izvedbene dokumentacije in eden glavnih oblikovalcev in

predlagateljev zakonskih in podzakonskih predpisov na tem področju, pri

čemer ga je vodilo neomajno načelo enakosti in enakopravnosti kandidatov in

kandidatk, in prepričanje, da matura ni nikoli končan projekt;

z REDOM ZA ZASLUGE

prof. dr. Lojzko Bratuž

za zasluge pri uveljavljanju, razvijanju in širjenju slovenske kulture in

jezika v Italiji ter znanstveno-strokovno delo.

Prof. dr. Lojzka Bratuž, literarna in kulturna zgodovinarka, deluje v

občutljivem in izjemno pomembnem narodnostno izpostavljenem zamejskem

prostoru. Z veliko znanstveno vnemo je odkrivala še neodkrite kulturne in

jezikovne dragocenosti, v katerih se zrcali lepota slovenskega jezika in

moč njegove izraznosti. Svoja spoznanja je prepričljivo predstavljala v

slovenskem in italijanskem kulturnem in znanstvenem prostoru in s tem

gradila potrebno, a mnogokrat težko dosegljivo sožitje dveh različnih

svetov.

Od leta 1975 pa do upokojitve je na fakulteti za tuje jezike videmske

univerze predavala slovensko književnost. Vidno mesto zavzemajo njene

študije o slovenskih pesnikih in pripovednikih druge polovice 19. stoletja.

Analizirala je različne goriške literate ter pripravila učbenik za višje in

srednje šole od realizma do moderne.

Profesorica Lojzka Bratuž je ena vidnih kulturnih ustvarjalk zamejskega

prostora na Goriškem, njena dela pa imajo širši pomen za kulturno

ustvarjalnost celotnega slovenskega naroda;

z REDOM ZA ZASLUGE

gospoda Ivana Virnika

za zasluge, pomembne za slovensko kulturo, slovenstvo in

ohranjanje narodne zavesti med koroškimi Slovenci.

Gospod Ivan Virnik, sooblikovalec slovenskega radijskega sporeda Avstrijske

radiotelevizije koroškega deželnega studia v Celovcu, je v spominskih

zapisih o pomembnih osebnostih iz starejše in novejše slovenske zgodovine

predstavil edinstveno galerijo velikih zaslužnih Slovencev in dogodkov, ki

so pomembno oblikovali duhovno, narodno in kulturno zgodovino.

Njegova zavzetost temelji na želji, da bi se bogata preteklost ohranila

novim rodovom, da bi se sedanjost in prihodnost oplajali s časi in ljudmi,

na katere smo Slovenci lahko ponosni.

Z avtorskim delom pri oblikovanju slovenskih radijskih sporedov koroškega

deželnega studia v Celovcu, v okviru Avstrijske Radiotelevizije, ima

zasluge za ohranjanje slovenstva, širšo promocijo slovenske kulture in

krepitev vezi med državama;

z REDOM ZA ZASLUGE

dr. Evgena Bavčarja

za ustvarjalno delo, prispevek k slovenski kulturi,

njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju, posebne dosežke v

umetniškem fotografskem izražanju ter za dejanja v dobro pomoči potrebnih.

Dr. Evgen Bavčar, pisatelj, filozof in zgodovinar, že vrsto let višji

znanstveni sodelavec Nacionalnega centra za znanstvene raziskave v Parizu.

Velja za vsestranskega spremljevalca, raziskovalca in promotorja sodobne

evropske umetnosti in duhovnosti, s posebnim poudarkom na slovenski

umetniški tvornosti. Za več desetletij predstavlja najboljše slovenske

umetnike v tujini, s svojim delom pa umetnike Evrope povezuje v

nadnacionalno skupnost. V različnih francoskih, avstrijskih in italijanskih

revijah je objavil vrsto študij o slovenski zamejski kulturi. Je gostujoči

profesor za področje estetike na številnih tujih univerzah. Fotografske

razstave je imel skoraj v vseh evropskih državah, pa tudi na Japonskem, v

Braziliji, Mehiki, Kostariki, Argentini itd. Izdal je več avtorskih knjig v

francoščini, nemščini, španščini, portugalščini in seveda slovenščini.

Predstavljeni so le nekateri bistveni poudarki iz bogate ustvarjalnosti dr.

Evgena Bavčarja, ki pa nedvomno dokazujejo, da je svojo domovino uspešno

predstavil v evropskem in širšem prostoru;

z REDOM ZA ZASLUGE

prim. Majdo Ustar Latkovič, dr. med.

za življenjsko delo, posebej za zasluge v pnevmoftiziologiji in osnovnem

zdravstvenem varstvu prebivalcev ter za nesebično pomoč obolelim.

Primarij Majda Ustar Latkovič, dr. med., je kot strokovnjakinja in dobra

organizatorka z izjemnim posluhom za človeka prisotna v mnogih

institucijah družbenega življenja. V njeni osebnosti in delu v

zdravstvenih ustanovah, v društvih in družbenih organizacijah na področju

pnevmoftiziološkega in osnovnega zdravstvenega varstva, pomembnega za

preventivo in kurativo, se zrcali njena visoka strokovna in moralna skrb za

bolnike. Izredne rezultate je dosegla tudi pri zdravljenju pljučne

tuberkuloze pri nekooperativnih bolnikih.

Njeno delo je obsežno tudi v društevnih organizacijah zdravnikov. Stalno

deluje v pnevmoftiziološki sekciji Zveze slovenskih zdravniških društev -

Slovenskega zdravniškega društva, več kot dvajset let je bila v tej

sekciji tudi tajnica oziroma predsednica. V Udruženju pulmologov

Jugoslavije je štiri leta opravljala funkcijo generalne sekretarke.

Po upokojitvi nadomešča zdravnike pulmologe v Ljubljani in v Zagorju.

Pomembno je tudi njeno delo zdravnice prostovoljke v brezplačni ambulanti

mesta Ljubljane, za zdravstveno nezavarovane osebe in brezdomce;

z REDOM ZA ZASLUGE

gospo Elizabeto Vrančič, dr. stom.

za dolgoletno predano in požrtvovalno delo v zobozdravstvu

in Slovenskem zdravniškem društvu.

Gospa Elizabeta Vrančič, dr. stomatologije je z odličnimi strokovnimi in

organizacijskimi sposobnostmi opravljala delo na področju zobozdravstvne

dejavnosti, še posebej pa delo v dobro upokojenim zdravnikom.

Je gonilna sila Sekcije upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega

društva, ki pomembno skrbi za povezavo s stroko in tudi za ohranjanje in

utrjevanje fizičnega in duševnega zdravja članov.

Gospa Elizabeta Vrančič se je posvečala tudi pedagoškemu delu. Bila je med

organizatorji dveletne šole za zobne asistentke v Mariboru, kjer je

poučevala. Dolga leta je poučevala tudi na zobotehnični šoli.

S svojim požrtvovalnim delom in neustavljivo aktivnostjo je pomembno

zaznamovala delo na področju zobozdravstvene dejavnosti;

z REDOM ZA ZASLUGE

prof. dr. Aleša Krbavčiča

za pedagoško, znanstveno raziskovalno in drugo delo v farmaciji.

Prof. dr. Aleš Krbavčič je delo in življenje namenil vzgoji in

izobraževanju farmacevtskih kadrov in znanstveno-raziskovalnemu delu na

področju farmacevtske kemije. Navezal je stike s sorodnimi institucijami v

tujini, kar je pripomoglo k tesnejši vpetosti izobraževanja in raziskovanja

v stroko in je pomembno vplivalo na razvoj farmacije v Sloveniji.

Raziskovalne dosežke mu je uspelo prenesti v industrijsko okolje, kar je

omogočilo uresničitev lastnih proizvodov in prodor na tuje trge. Patentiral

je mnoge sintezne postopke, ki danes predstavljajo pomemben doprinos k

razvoju domače farmacevtske industrije generičnih zdravil.

Obširno in strokovno znanje je povezoval tudi s Farmacevtskim vestnikom,

kjer je leta 1970 prevzel naloge glavnega in odgovornega urednika. Poleg

urejanja Farmacevtskega vestnika se je lotil še prevajanja jugoslovanske

farmakopeje. Tako smo Slovenci leta 1972 prvikrat dobili farmakopejo v

rodnem jeziku. S pomočjo le-te je prof. dr. Krbavčič položil strokovne in

terminološke temelje za nadaljnje prevode zakonodaje s področja zdravil.

Uspešno si je prizadeval za uveljavitev slovenskega izrazoslovja, saj so se

slovenski farmacevtski izrazi prvič pojavili na skupnem seznamu v

petnajstih jezikih drugih evropskih držav;

z REDOM ZA ZASLUGE

Zvezo paraplegikov Slovenije

ob 35. obletnici organiziranega delovanja

za strokovno, organizacijsko in drugo delo v dobro paraplegikov

Zveza paraplegikov Slovenije je pred 35 leti začela delovati kot Sekcija

paraplegikov in tetraplegikov Slovenije, nato prerasla v društvo in

kasneje v zvezo, ki povezuje devet medobčinskih društev z več kot 850

člani, paraplegiki in tetraplegiki. Je prepoznavna invalidska organizacija,

ki je razvila vrsto posebnih socialnih programov za pomoč invalidom pri

premagovanju vsakodnevnih težav in oporo pri informiranju ter zastopanju

njihovih interesov.

Cilj njenega organiziranega delovanja je predvsem doseganje socialne

pravičnosti in enakih možnosti, ustvarjanje pogojev za kakovostno in

celovito vključevanje paraplegikov v življenjsko ter delovno okolje in v

vse oblike družbenega življenja ob enakih pogojih, kot jih imajo zdrave

osebe. Zveza paraplegikov Slovenije uveljavlja človekov pravice in

avtonomnost paraplegikov ter dopolnjuje državno varstvo invalidov.

vir:up-rs


Več iz teme:  
up-rs >

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci