Vstop v Evropsko unijo bo gotovo prinesel nove zaposlitvene priložnosti, vendar se je treba zavedati, da ima EU 380 milijonov prebivalcev. Najbolj so zaželene službe v upravi EU, ker to pomeni plačo brez obdavčitve. Seveda gre lahko že danes v tujino delat vsak, ki ima ustrezen potencial, vendar kakega silnega povpraševanja po Slovencih v Evropi ni.

Dominik S. Černjak (na sliki od leve proti desni), Franc Jamšek , Barbara Kranjc, David Brozina in Alenka Kajzer so na okrogli mizi govorili o tem, kakšne so zahteve tujih podjetij, kako do zaposlitve v EU, o oceni slovenske delovne sile v EU ter o problemu bega možganov in prostem pretoku ljudi.

Gostje okrogle mize Zaposlovanje v Evropski uniji, ki jo je v prostorih Ekonomske fakultete v Ljubljani pripravil organizacijski odbor Top Job 2001 - Dominik S. Černjak z Urada RS za mladino , Franc Jamšek iz podjetja Profil , Barbara Kranjc z GZS , Alenka Kajzer, sektor za raziskave in razvoj pri UMAR , in David Brozina, služba vlade RS za evropske zadeve - so poudarili, da bomo morali v Sloveniji še marsikaj urediti za dodatno usposabljanje in izobraževanje, težava pa je tudi izrazita nemobilnost domače delovne sile. Tujci povprašujejo po strokovnjakih s področja telekomunikacij, informatike in strokovnjakih e-poslovanja. Franc Jamšek se je spomnil primera, ko so za multinacionalko Johnson Wax našli ustreznega kandidata iz Nove Gorice. Imel je diplomo MBA, znal odlično angleško in italijansko, vendar se je obotavljal zaradi delovnega mesta v Ljubljani. Pri multinacionalki so pomislili, da si morda želi večjih izzivov in so mu ponudili delo v Keniji. Kandidat je seveda odstopil.

Med smernicami, ki jih svojim članicam nalaga EU, sprejela pa jih je tudi Slovenija, so tudi ukrepi, usmerjeni k zmanjšanju brezposelnosti mladih: vsakemu mlademu v roku šestih mesecev od začetka brezposelnosti zagotoviti vključitev v zaposlitev ali program (prostovoljno delo in podobno), olajšati prvi nastop na trgu dela, zmanjšati število osipnikov (prožnejši sistem izobraževanja in zaposlovanja) ter spodbujati vedenje o podjetništvu med mladimi. Pri ustanavljanju nadnacionalnega projekta za mlade je sodeloval tudi Urad RS za mladino. Kot pravi Dominik S. Černjak, je EU zelo radodarna do mladih, samo slovenskim projektom je namenila 170 milijonov tolarjev. V EU brezposelnost mladih rešujejo na tri načine: pošiljajo jih na prostovoljno delo (predvsem v Afriko in Južno Ameriko), skrbijo za mednarodno mladinsko izmenjavo, ki je nekakšno nadomestilo za pripravništvo, tretja oblika pa je razpis za neprofitne organizacije (delavnice, seminarji). Mladi se torej na različne načine izobražujejo tudi po končanem rednem šolanju, predvsem pa pridobijo mnogo novih znanj in izkušenj, ki jih delodajalci zahtevajo ob nastopu službe. EU si prizadeva, da se prizna tudi neformalni indeks. Urad RS za mladino neposredno ne prispeva k zmanjševanju brezposelnosti, podpira pa projekte, ki so prišli na razpise: sejemske in promocijske prireditve, na primer Top Job, Študentsko areno, različne projekte stanovskih združenj. Novost urada je projekt Ti povej! v novi preobleki oziroma nadgradnja tistega izpred dveh let, ki je bil zgolj promocijske narave ob začetku novega tisočletja. Tokrat bodo izbrani projekti dobili tudi sredstva za izvedbo. Prijavi se lahko tudi posameznik, izbrali pa bodo od pet do deset projektov.

Eno od vprašanj, ki se poraja ob vstopu v EU, je povezano tudi s študentskimi servisi, ki še nikoli niso bili predstavljeni komisiji EU. Po besedah Davida Brozina so študentski servisi pravzaprav anomalija, ki ima tudi mnogo slabih lastnosti. V Evropi se lahko redni študent prek agencije za posredovanje zaposlitev zaposli za skrajšan delovni čas, ob čemer uživa vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja (invalidsko in pokojninsko zavarovanje, malica ...). Pri nas pa sta redni študij in delo strogo ločena, kar kratkoročno seveda koristi obojim: študentom zaradi večjih zaslužkov in podjetjem zaradi manjših dajatev. Težava pa nastane, ko na cesti zato ostanejo sveži diplomanti. Toda kot je poudaril Brozina, bo moral novi zakon o delovnih razmerjih poskrbeti tudi za prožnejše načine dela.

Barbara Kranjc z GZS je opozorila, da lahko le nekaj sprememb v Sloveniji povsem spremeni ustaljeno prakso. Če se na primer slovenska papirnica poveže z ameriškim koncernom, bo angažirala vse strokovnjake na tem področju. Pri nas namreč ni kritične mase, zato slovenska podjetja, ki sodelujejo s tujino, že zdaj nemalokrat tvegajo, ali jim bo uspelo dobiti dovolj strokovnjakov ali ne. Razlike med dobrimi in slabimi kadri bodo v prihodnje še bolj izrazite, kar že danes opazimo v razponu plače za delavca z enako izobrazbo. Slovenske plače pa so po besedah gostov že zdaj precej primerljive z evropskimi, seveda ob upoštevanju splošnega standarda. Poudarili so še, da bo potem, ko bomo v EU, razmišljanje o begu možganov ali problemu zaposlovanja tujcev povsem nepomembno.