Univerza bi morala poleg specializiranih znanj uvesti tudi predmete, ki so pomembni za diplomantovo splošno razgledanost in razvoj njegovih socialnih spretnosti. Prav slednje je poleg izkušenj na trgu delovne sile vse bolj cenjeno. Univerza se bo morala bolj potruditi pri organiziranju mednarodne izmenjave študentov in študentom v sodelovanju s podjetji pomagati pri pridobivanju izkušenj tako doma kot v tujini. To so poudarili udeleženci okrogle mize z naslovom Do diplome, potem pa znova, ki jo je organiziral študentski zaposlitveni projekt getWork.

Kako naj bi univerza bolje pripravila študente na izzive in zahteve poslovnega okolja, so prejšnji teden na omenjeni okrogli mizi razpravljali univerzitetni profesorji in tisti, ki se z diplomanti srečujejo po koncu njihovega šolanja.

Ljubljanska univerza je po mnenju njenega rektorja Jožeta Mencingerja srednje kakovostna univerza v evropskem prostoru in se lahko pohvali z bogato izbiro študijskih programov. Struktura potreb po delavcih se v gospodarstvu zelo hitro spreminja, univerza pa s svojim programom tem spremembam ne more povsem slediti. Po Mencingerjevem mnenju ni to nič skrb zbujajočega, saj je prva naloga univerze, da nauči človeka misliti in se ustrezno odzivati v določenih razmerah. S tako opredeljenim najpomembnejšim poslanstvom univerze se je strinjal tudi Marjan Svetličič, profesor na fakulteti za družbene vede. Poudaril je, da bi morale fakultete poleg specializiranih znanj ponujati več predmetov, pomembnih za splošno izobrazbo. Probleme, ki jih prinaša negotovo in vedno spreminjajoče se poslovno okolje, bo bolje reševal tisti, ki je socialno spreten in oborožen s širokim znanjem. To je povedal tudi Franc Jamšek, direktor kadrovske agencije za vodilne in vodstvene kadre Profil. Pri svojem delu se vsak dan srečuje z visoko izobraženimi kadri, ki pa jim manjka izkušenj. Prav delovna praksa med študijem je po njegovem mnenju poleg diplome in znanja dveh tujih jezikov najboljše priporočilo za dobro službo. Opozoril je tudi na to, da so včasih razlike med znanjem diplomantov iste fakultete velikanske, tako da bi bilo dobro razmisliti o izpopolnjenih metodah preverjanja znanja in spodbujanja študentov.

Bogdan Znoj iz društva mladih raziskovalcev je poudaril, da tudi mladim raziskovalcem manjka spodbude, ker je premalo sodelovanja med univerzo in gospodarstvom ter premalo finančne podpore za opravljanje določenih projektov. Marjan Svetličič je opozoril, da Evropska unija namenja dovolj denarja za projekte mladih znanstvenikov, vendar je včasih težava v tem, da se slovenski kandidati vedejo premalo samozavestno ter ne znajo svojega znanja in načrtov dovolj poudariti. Sporočilo razprave je torej tudi, da bi se morali študijski programi prilagoditi v smeri uvajanja predmetov, ki študentom pomagajo pri samozavestni in uspešni uporabi pridobljenega specialističnega znanja.