Vladali bodo zmagovalci končne igre

Razvoj kemijske dejavnosti v svetu bodo krojila podjetja, ki jim bo uspelo premagati ali pripojiti (naj)močnejše tekmece

Peter Kraljič, direktor McKinseyja Nemčija: "V svetu je najživahnejši ameriški trg, česar se zaveda tudi zahodna Evropa, zato na njem že kupuje podjetja."

Zadnje pomeni, da bo na koncu procesa koncentracije in centralizacije, ki poteka v večini dejavnosti, v posamezni dejavnosti ostalo morda le eno ali dve močni globalni podjetji na celini. Evropska in ameriška farmacevtska in kemijska podjetja so zelo močna in inovativna, toda ameriška so pri prevzemanju hitrejša in napadalnejša, zato veliko prevzemov (do 60 odstotkov) tudi ni uspešnih, evropska pa tvegajo manj, zato so prevzemi uspešnejši.

Ko smo direktorja svetovalne družbe McKinsey Nemčija Petra Kraljiča povprašali o najnovejših dogajanjih v kemijski in gumarski industriji v svetu, je poudaril, da ju ne smemo enačiti. Še več, celo v kemični industriji so razlike velike. Kemija namreč vključuje vrsto izdelkov od predelave nafte, industrijskih in finih kemikalij vse do vitaminov in snovi, ki sodijo v farmacevtsko proizvodnjo. Razlike so tudi med celinami, kjer so cene surovin in izdelkov pogosto različne.

"Vsekakor kemijska industrija še vedno raste, predvsem zaradi vedno novih aplikacij, in je tudi dobičkonosna. Predvsem v tistih 'upstream' dejavnostih, ki so bolj povezane s ceno surovin, pa so nihanja velika," je dejal Peter Kraljič. Sogovornik tudi razlikuje kemijsko dejavnost od farmacevtske. Slednja namreč temelji na izredno finih sestavinah. V teh podjetjih so sicer zaposleni tudi kemiki, ki s kemičnimi procesi razvijajo nove sestavine, vendar pa se v svetu kemijsko-farmacevtska podjetja vse bolj razbijajo na dva dela. Tako sta na primer nemški Hoechst in francoski Rhone Poulenc popolnoma oddala svojo kemično proizvodnjo, se združila in se pod imenom Aventis osredotočila le na nekatera farmacevtska področja.

Kemiki in farmacevti so na globalnem trgu že dolgo

Velika podjetja iz kemijske in gumarske industrije so začela na svetovne trge prodirati že pred leti in imajo po svetu več podjetij in tovarn. Na splošno vsi težijo k zmanjševanju deleža stroškov delovne sile v končni ceni izdelka, zato čedalje več proizvajajo v Aziji, denimo v Indiji, kjer so tudi visoko usposobljeni kemiki, delovna sila pa je poceni. Prav Indija dobiva pri sestavinah za farmacevtsko industrijo vse vidnejšo vlogo, pri nekaterih kemijskih izdelkih pa tudi Kitajska. V kemijski industriji in farmaciji je v inovacijah in tehničnem izpopolnjevanju zelo hud boj, zato imajo pomembnejša podjetja proizvodne enote v Evropi, Ameriki ali na Japonskem, kjer so zahteve po kakovosti višje.

To je še zlasti pomembno pri zdravilih, kjer izredno zahtevni zakoni in standardi ustanov, kot je ameriška FDA, že delno omejujejo možnost outsourcinga, zato podjetja ključnih faz proizvodnje najbrž ne bodo selila drugam.Zanimivi bodo z vstopom v EU pod veČjim pritiskom
Če bo Slovenija imela srečo, se bo EU pridružila leta 2004, verjetneje pa leta 2007, saj EU še ni pripravljena za širitev, meni Peter Kraljič. In kako bo vstop v EU vplival na naša kemijska in gumarska podjetja? Kraljič odgovarja, da bodo imela enake možnosti, kot jih imajo danes. Že zdaj lahko konkurirajo na evropskem in svetovnem trgu, če imajo seveda konkurenčne izdelke, cene in trgovsko mrežo. Za takšna podjetja se razmere ne bodo veliko spremenile.

Zanimivim podjetjem z visokimi zaslužki, ki bodo kotirala na borzi, pa se lahko zgodi, da jih bodo tujci kupili, če se ne bodo zavarovala. "Če bo Slovenija odprla trg, svojih podjetij ne bo mogla varovati. Slabih podjetij ne bo prevzemal nihče, razen če bo videl možnost, da jih kupi za malo denarja, postavi na noge in nato z njimi dobro zasluži," razlaga Kraljič.

Tudi Krka in Lek, ki sta po njegovem mnenju zelo inovativni in donosni podjetji, lahko postaneta tarči, zato bi bilo smiselno razmišljati o tem, ali lahko združita moči. "Sicer pa je povezovanje odvisno od kritične mase novega podjetja, splača se le, če obstajajo sinergije v razvoju, produkciji ali trgovski mreži," je prepričan Peter Kraljič.

Največ vlagajo v razvoj farmacevti

Podobno kot se farmacija razlikuje od kemijske industrije, je tudi gumarska industrija poglavje zase. Dejavniki uspeha se pri njih zelo razlikujejo, predvsem v končnih trgih in intenzivnosti razvoja, v katerega farmacevti vlagajo največ. "Gumarska industrija namenja razvoju dva do tri odstotke od prihodkov, kemijska pet do sedem, farmacija pa deset do dvajset. Kemijska industrija je zelo intenzivna kapitalno, farmacevtska manj in se osredotoča na razvoj, trženje in prodajo, za kemijo pa je zelo pomembna tudi proizvodnja," je pojasnil Kraljič.

V farmacevtski industriji je med odločilnimi dejavniki inovativnost in so novi izdelki znani že nekaj let vnaprej, v gumarski industriji pa ni tako opazna in presenetljiva, temveč novosti uvajajo zlasti pri tehnoloških procesih. Razlike so tudi v dobičkonosnosti. V povprečju je najmanj dobičkonosna gumarska, najbolj pa farmacevtska industrija.

Igra največjih za prevlado

Na vsakem od teh področij kot svetovna podjetja kraljujejo nekatere ameriške, evropske in japonske družbe. V gumarski industriji so najmočnejši evropski Michelin, Pirelli in Continental, ameriški Goodyear in Firestone, ki so ga prevzeli Japonci, ter japonski Bridgestone. Zdaj poteka velika koncentracija podjetij, podobno kot pri njihovih kupcih. V gumarski industriji namreč prevladuje množična proizvodnja pnevmatik za velika avtomobilska podjetja. Ta so prvotni kupec, drugotni trg pa ustvarja menjava obrabljenih gum. Svetovni igralci so si podobni in dovolj veliki, da lahko obvladajo svetovne trge, veliko vlagajo v razvoj, sodelujejo v avtomobilskih dirkah in podobno.

Po Kraljičevih besedah med njimi poteka končna igra. Po tej zadnji stopnji koncentracije v eni panogi na posamezni celini obstaneta mogoče eno ali dve podjetji, ki obvladujeta trg - podobno kot v letalstvu Airbus in Boeing. V gumarski industriji se to dogaja zaradi koncentracije v avtomobilski industriji.

Podobno so tudi v kemijski industriji nastala velika globalna podjetja. V Evropi denimo ICI v Angliji in na Nizozemskem AKZO, v Nemčiji Bayer, BASH in Hoechst ter v Franciji Rhone Poulenc. Ta se je, kot že rečeno, s Hoechstom združil v Aventisu. Iz kemijskega dela Rhone Poulenca je nastala Rodia, v Švici pa sta se Sandoz in Ciba-Geigy združila v Novartis. V Italiji je imel pomembno vlogo Montedison, ki so ga delno pokupila druga podjetja. V ZDA kot glavna igralca nastopata Dupont in Monsanto, poleg njiju pa vrsta srednje velikih specialistov, denimo Great Lake Chemicals.

Evropska kemijska podjetja so že tradicionalno zelo močna, tudi zelo inovativna, po čemer se še posebno odlikujejo Nemci. Japonci so na svetovnem trgu nekoliko manj opazni kot Nemci in Američani, ki imajo vodilno mesto tudi v farmaciji. Pri slednji prevladujejo Pfizer, Merck in Eli Lilly, med Evropejci pa sta na čelu vse močnejša švicarski Novartis in angleški Glaxo, Aventis pa je s precej manjšo kapitalsko vrednostjo veliko za njima. "V prvi ligi, kjer igrajo končno igro, je na primer kapitalska vrednost podjetja Pfizer okoli 280 milijard dolarjev, Aventis je vreden morda približno 50 do 60 milijard dolarjev, Pliva pa okoli dve milijardi," je razložil Peter Kraljič.

Američani odločni, Evropejci previdni

Tudi v farmacevtski industriji se igra končna igra, zato se dejavnost vse bolj koncentrira. Pri združevanju imajo vodilno vlogo Američani, sledijo jim Evropejci. Japonci imajo sicer velik domači trg, ki pa ga delno že obvladujejo velika svetovna podjetja, predvsem ameriška. Nekaj uspešnih japonskih podjetij je osredotočenih predvsem na domači trg, na tujih pa so manj opazna.

Pri prevzemih so praviloma najbolj napadalni Američani, saj najbolje obvladajo kapitalske trge, čedalje več pa je tudi evropskih nakupov, ki so v načelu uspešnejši kot ameriški. Američanom približno 60 odstotkov prevzemov ne uspe, pri Evropejcih pa je neuspešnih "le" 40 odstotkov.

Sicer pa je ameriški farmacevtski trg najživahnejši in Evropa se tega zaveda, zato na njem prihaja do velikega vala nakupov, prevzemov in združevanj, ki se bo še nadaljeval. Za tem tiči že omenjena končna igra v posameznih panogah, ki pa je za vsako drugačna.

Srednjeevropska generična zveza?

Drugi del farmacevtskih podjetij so generična, med katerimi je največji izraelski Teva. V tej skupini med najbolj znanimi v srednji Evropi nastopajo še Krka in Lek, zagrebška Pliva, Gedeon Richter na Madžarskem in Lečiva na Češkem. Vendar so to v primerjavi z globalnimi podjetji majhni igralci, čeprav imajo pomembno vlogo na trgu. Če bi se združila v srednjeevropsko farmacevtsko zvezo, bi lahko nastal največji generični proizvajalec na svetu.