Prihranki z zamenjavo dobavitelja elektrike še pičli (6.7.)
Od julija 2007 so trgi električne energije in zemeljskega plina znotraj Evropske unije odprti za konkurenco, zato lahko odjemalci sami izbirajo najugodnejšega ponudnika. Ali to pri nas res počnemo in koliko je zaščiten končni odjemalec, smo preverili pri Javni agenciji Republike Slovenije za energijo.

Prihodnost: vozili se bomo na biomaso ali na alge (6.7.)
Sodobne ekološke smernice močno spodbujajo uporabo in razvoj biogoriv, saj so se vlaganja v to panogo v zadnjih letih povečala za približno 800 odstotkov.

Znanstveniki iščejo energent prihodnosti (6.7.)
Pri oskrbi z energijo višje cene in okoljski vidik že vplivajo na hitrejši razvoj alternativnih goriv. Tako se posamezni obnovljivi viri energije kažejo kot ekonomsko upravičeni, svojo renesanso pa doživlja tudi jedrska energija.

Niti hidroelektrarne niso brez vplivov na okolje (6.7.)
Pri celostni oceni stroškov vodnega vira energije bi po mnenju Franka Nemaca, direktorja agencije za prestrukturiranje energetike, morali upoštevati vse dejanske stroške, ki so povezani s pridobivanjem elektrike.

Ko sedete na raft, v kajak ali kanu, upoštevajte navodila! (6.7.)
O nevarnostih, ki na turiste na raftih in v kajakih prežijo na alpski reki Soči - ta poleti dnevno gosti tudi tisoč kajakašev in raftarjev -, smo se pogovarjali z Alešem Goljo, predavateljem na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. V svoji magistrski nalogi o reki Soči je namreč podrobno obdelal tudi varnostne vidike.

Javnega prevoza se izogibam (6.7.)
Zelena in modra energija sta "natega", s katerima poskušajo ljudem prodati odpustek za to, da so energetsko potratni.

Nedoslednost države pri energetskih razpisih (6.7.)
Kljub javnemu, tudi medijskemu zavzemanju ministra za okolje in prostor in gospodarskega ministra za rabo obnovljivih virov energije pri obnovah kotlovnic v javnih objektih državni organi še vedno objavljajo razpise za obnovo kotlovnic izključno z rabo fosilnih goriv.

Dvoličnost našega dopustovanja (6.7.)
(Pre)nizka temperatura na klimatski napravi ne prinese želenega udobja in boljšega počutja, celo nasprotno.

HSE lani največji v elektroenergetiki (6.7.)
HSE ustvari skoraj milijardo evrov prihodkov z odkupom in prodajo električne energije, hkrati pa je krovna družba več energetskim družbam, vključno z Dravskimi elektrarnami Maribor, ki so med elektroenergetskimi podjetji druge po velikosti.

Spreobrnjeni onesnaževalci ali zeleni prevaranti (1.6.)
Težko je ločiti zrno od plev - prave spreobrnjene onesnaževalce in tiste, ki se samo pobarvajo na zeleno.

Kako se vidijo slovenska podjetja glede okoljske ozaveščenosti (1.6.)
Anketo o okoljski ozaveščenosti podjetij smo v uredništvu Financ letos izvajali prvič. Glede na to, da okoljsko področje vse bolj pridobiva pomen, da se okoljska zakonodaja zaostruje in da je po drugi strani težko postaviti okoljska merila, po katerih bi lahko podjetja iz različnih panog preprosto razvrstili v eno lestvico in izločili prevarante, smo se odločili, da ledino zaorjemo z "mehkejšim" vprašalnikom in podjetja letos prosimo za samooceno.

Z razmahom zelenega oglaševanja vse več (1.6.)
Ker zeleno komuniciranje podjetjem prinaša pomembne ugodnosti, kot je večanje ugleda v očeh različnih javnosti in izgradnjo konkurenčne prednosti, se v "zeleno preobleko" skuša stlačiti vse več podjetij, meni Eva Perčič, direktorica raziskav pri Memo Institutu.

Ste v vašem podjetju že vzeli v roke ekokalkulator? (1.6.)
Različne kalkulatorje ogljičnega odtisa, s katerimi si manjša in srednja podjetja lahko izračunajo svoje izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, je možno poiskati tudi na spletu.

Slovenci čezmerno izkoriščamo ozračje (1.6.)
Če bi na Zemlji vsi živeli tako, kot živita povprečen Slovenec in Slovenka, bi glede na število svetovnega prebivalstva za preživetje potrebovali dva planeta. Ekološki odtis je kategorija, ki se meri v globalnih hektarjih na prebivalca, in pove, koliko rodovitne površine potrebuje posameznik, da zadovolji svoje potrebe po hrani, življenjskem slogu in odlaganju odpadkov.

Sežigalnice odpadkov kot nuja ali le kot potuha (1.6.)
Količine smeti, ki jih pridelamo Slovenci, še vedno naraščajo, na odlagališčih konča preveč še uporabnih snovi. Ločevanje odpadkov ni prav zaživelo, saj tisti, ki odpadke ločujejo, ne dobijo nič nižjega računa od tistih, ki mečejo vse v en smetnjak. So sežigalnice res rešitev?

Eko od zasnove do razgradnje aparata (1.6.)
Najaktualnejši okoljski predpis EU za elektronsko in elektroindustrijo je okvirna direktiva EuP. Prinaša pogoje za "ekodizajn " izdelkov, ki delujejo na elektriko, s ciljem, da bi od zibelke do groba čim manj onesnaževali okolje.

Aparati v stanju pripravljenosti porabijo milijone evrov (1.6.)
Čeprav elektronske naprave v stanju pripravljenosti (stand by) ne porabijo veliko energije, lahko gospodinjstvo s popolnim izklopom naprav privarčuje tudi 100 evrov na leto. Pozitivni premiki se že zaznavajo pri okoljsko bolj ozaveščenih gospodinjstvih.

Tranzitni tovorni promet ni ekološko obdavčen (1.6.)
Prek ozemlja Slovenije potekata V. in X. vseevropski koridor za prevoz potnikov in blaga, kar ima tudi velik pomen za tranzitni promet. Ta se je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije med letoma 1995 in 2003 skoraj podvojil, v zadnjih petih letih pa se je po podatkih organizacije CIPRA povečal še za 50 odstotkov.

Čas je, da ZDA začnejo slediti Evropi (1.6.)
Marc R. Pacheco, senator ameriške zvezne države Massachusetts in demokrat, dela na področjih finančne, javne, zdravstvene in okoljske politike. Je tudi v okoljskem komiteju, ukvarja se z energetiko in podnebnimi spremembami. Na tem področju se je izobraževal pri Alu Goru. Strinja se z evropsko politiko na področju podnebnih sprememb in meni, da morajo ZDA narediti korak naprej.