Generalni sekretar naše nominalno leve vlade se je nedavno razkošno oženil v slogu, ki je več kot abotna karikatura buržoazne dekadence, s kakršno je med in po NOB obračunala naša zmagovita Partija, katere bolj ali manj pravno-formalne naslednice so vladajoče stranke naše nominalno leve vlade, ki ji generalno sekretira prej omenjeni.
Ne dvomim, da bo tak uvod spet požel mnogo ogorčenja mojih nominalno levičarskih bralcev, je pa tokrat, garantiram, resnično na mestu.

No, oženil se je z osebo, ki se širokopotezno ukvarja s samaritanstvom. Lepo se sliši, samaritanstvo ima pozitivno konotacijo. Je pa res, da sem si revijo in delovanje podjetja Samaritan naivno predstavljal kot revijo tipa Kralji ulice in delovanje zanesenjakov, ki jo izdajajo. Pa sem zadnjič dobil neprecenljiv namig, ki me je glede prave definicije samaritanstva bistveno razsvetlil. Definicija termina samaritan, kot ga razume naša rdeča buržoazija, se glasi takole:

Rokavica za golf Samaritan
"Dlani prilegajoča golf rokavica Samaritan je iz mehkega usnja za dosego opaznih rezultatov."


Smuči Samaritan
"Vrhunske smuči Samaritan so za rekreativne smučarje. Smuči vam bodo zavidali."


Swarovski majica Samaritan
"Telesu prilegajoča sofisticirana Swarovski majica Samaritan nikakor ne bo ostala neopažena."


Revija Samaritan
"Revija Samaritan je visokokakovostna življenjsko-stilna revija novih razsežnosti, ustvarjena, da vas razvaja."

Še bonus:

Že sedaj se zdi tudi, da za biti Samaritan zadošča biti polpismen (opisi so dobesedno citirani). Ampak naslednja globoka misel nam bo pojasnila, da v resnici tudi nepismenost več kot zadošča:

Pralni stroj
"Visokokakovosten pralni stroji z izbrano grafično poslikavo - element, ki boste želeli postaviti za osrednji element vašega doma."


***

Kako je že rekel nevemkdo... "Učiti se, učiti se, učiti se!"
Učim se, vsak dan nekaj novega. Ampak spet in spet se zgodi, da novo znanje spodnese vso mukoma pridobljeno življenjsko modrost...
Težko je biti pameten v banana republiki.


Marsikaj je namreč skregano z logiko:

- Z luksuzom in filantropijo seveda ni nič narobe. Je pa kontradiktoren obstoj rdeče buržoazije, sploh v luči še vedno trajajočega (spomnite se le nedavne polemike med Kristanom in Hribarjevo) “kulturnega boja”, kjer sebe naša današnja nominalna levica vidi kot varuha svetih vrednot NOB in revolucije, se pravi kot zaveznika delavskega razreda nasproti buržoaziji.

- Ni treba biti “rocket scientist” da bi razumel, da je z vidika dobrodelnosti izbira organizacije, ki neznosno razmetava denar za jumbo plakate in TV oglase s starletami, bedasta. Še bebec zna izračunati, da je razmerje med režijskimi stroški in dobrodelnim učinkom tu brezupno. Kogar žene dobrodelnost, bo daroval učinkovitejšim organizacijam (denimo Karitas in Rdeči križ, Unicef niti ne).

- Investicija v vtis, da je podjetje družbeno odgovorno, se načelno izplača. Podporništvo organizacije, ki svoje artikle, opremljene z značko “Samaritan”, reklamira z besedami “ZAVIDALI VAM BODO”, pa v normalni družbi ne bi smelo prispevati k takemu vtisu. Milorečeno čudno sporočilo nosi tudi neokusno norčevanje iz uradnega jezika te države (obstaja verjetnost, da bodo mag. Cviklovi ženi nemudoma po tej objavi končno dobavili človeka, ki zna slovensko, da ji bo opise njenih cenjenih artiklov napisal na novo).

- Zakaj bi torej podjetja in organizacije, ki dajo nekaj nase, investirali denar v status podpornika nečesa, kar se imenuje “Samaritan”? Pazi, med podporniki “Samaritana” so Gantarjev KD Group, Lovšetov Diners, Horvatova Aktiva, Pečečnikov Kongo, Anderličev Mons! Pazi, med podporniki so tudi državna STO in firme, katerih pomembni deleži so v državni lasti, denimo NLB, PBS in Hitova Perla.

Če vzamem, da Slovenija ni “banana republika”, potem namreč edina logična razlaga odpade. Če državna podjetja niso investirala v posel Cviklove žene zato, ker gre pač za posel Cviklove žene, in če slovenski bogataši niso investirali v posel Cviklove žene zato, da bi si zagotovili vstopnico v pomembne posle z državo - potem jaz enostavno nisem dovolj pameten, da bi, krucefix, v tej državi še kaj zastopil.


Avtor: Peter Štrovs, oslikarstvuinšečem