V mestih, kjer je javne razsvetljave bistveno več kot v manjših krajih, je še posebno pomembno, da je ta okolju čim bolj neškodljiva in energetsko varčna. Kljub temu je po številnih slovenskih mestih opaziti še veliko starih, energetsko, ekološko in tehnološko zastarelih svetilk, ki imajo mnoge negativne posledice.

"Poleg tega javna razsvetljava v mnogih mestih še vedno cele noči deluje s polno močjo, čeprav to ni potrebno. Če bi imeli nameščene regulatorje moči, bi lahko vsaj del svetilk deloval zgolj kot orientacijska osvetlitev," pravi Branko Kukec, direktor celjskega podjetja Elektrosignal .

Svetlobna oprema je zastarela

Po njegovih besedah se za razsvetljavo cest pri nas še vedno uporabljajo svetilke, ki velik del svetlobnega toka sevajo navzgor. Poleg tega so vanje pogosto vgrajene sijalke s preveliko močjo, ki pa imajo zaradi starosti in slabe optike v svetilki slab svetlobni izkoristek in slabo osvetljujejo cestišče. "V parkih in mestnih jedrih je videti še veliko svetilk v obliki krogle, ki svetijo tudi direktno v nebo. Zaradi tega imajo slab svetlobni izkoristek in povzročajo veliko svetlobno onesnaženje," pravi in dodaja, da je stare svetilke smiselno zamenjati z novimi, zastrtimi, ki povzročajo manjše svetlobno onesnaženje, hkrati pa uporabljajo tudi bolj ekonomične sijalke.

Okolju prijaznejše svetilke načeloma niso dražje od običajnih, nekoliko dražje so le varčne sijalke, vendar se ta naložba po zagotovilih vseh proizvajalcev povrne že na polovici življenjske dobe sijalke.

Onesnažujejo tudi zasebniki

Poleg javne razsvetljave mesta razsvetljuje tudi veliko luči, ki so v zasebni lasti, vendar je njihovo stanje običajno še slabše kot pri javni opremi. "To je posledica dejstva, da naročniki oziroma investitorji za projektiranje razsvetljave le redko najamejo strokovnjake z ustreznimi referencami, to pa se jim pogosto maščuje tudi pri navidez enostavnih osvetlitvenih projektih," opozarja Branko Kukec.

Osvetlitev ni zgolj tehnični projekt

Na osvetlitev ne smemo gledati zgolj s funkcionalnega stališča, saj lahko s svetlobo marsikaj poudarimo ali skrijemo, vzbudimo pozornost ali olepšamo.

Oblikovalka osvetlitve Marjeta Zupančič pa dodaja, da na osvetlitev ne smemo gledati zgolj s funkcionalnega stališča, saj lahko s svetlobo marsikaj poudarimo ali skrijemo, vzbudimo pozornost ali olepšamo. "Mesta so naš življenjski prostor, in ker se v lepem in urejenem okolju počutimo prijetneje in varneje, si želimo, da imajo privlačno podobo tudi ponoči. Velika napaka bi bila, če bi pri osvetljevanju mest gledali samo na tehnično plat, saj tudi raziskave kažejo, da samo dobra osvetljenost ni dovolj. V svetu se čedalje pogosteje odločajo za izdelavo svetlobnih mestnih načrtov, ki določajo nočno podobo mesta, uravnavajo osvetljenost na posameznih območjih in določijo izpostavljene točke. Osvetlitev se na posameznih mestih prilagodi pešcu, na drugih vozniku, z različnimi tipi svetilk se določi tudi pomembnost cest, mesto pa postane preglednejše," razlaga Zupančičeva.

Primer iz Celja in Ljubljane

V MO Celje so se že pred šestimi leti odločili za zamenjavo vseh starih svetilk s takimi, ki so zastrte oziroma konstruirane tako, da ne svetijo v nebo, v večini svetilk pa so uporabljene tudi varčne sijalke. Stare 400-vatne sijalke so nadomestili s 125-vatnimi, le izjemoma z 250-vatnimi, stare 250-vatne s 125- ali celo 36- vatnimi, stare 125-vatne sijalke pa so zamenjali s 36-vatnimi.

"Zaradi tega se je inštalirana moč javne razsvetljave zmanjšala za približno 60 odstotkov, naložba (vključno s stroški financiranja) pa se je s prihrankom energije povrnila že v štirih letih. Ob tem se je povečala tudi kakovost razsvetljave, stroški rednega vzdrževanja pa so se znižali. Na daljših javnih razsvetljavah so vgrajeni tudi regulatorji napetosti, ki postopno in skorajda neopazno v določenem obdobju (po 23. uri) zmanjšajo napetost ter s tem povezani osvetljenost in porabo električne energije. Take in podobne sisteme smo namestili še v nekaterih manjših občinah," je o prenovi javne razsvetljave v Celju povedal direktor podjetja Elektrosignal.

V Ljubljani je mestni svet, kot nam je povedala Lidija Gregorič, višja svetovalka na oddelku za gospodarske javne službe in promet, že leta 2005 sprejel dva odloka, ki urejata področje javne razsvetljave, lani pa so koncesijo za to področje podelili podjetju Javna razsvetljava , d. d. "Odlok ne vsebuje določil o vrsti ali moči žarnic ali svetilk. Javne površine se z javno razsvetljavo opremljajo v okviru programa opremljanja stavbnih zemljišč. V odloku je določeno le, ob kakšni svetlobi ali temi se morajo svetilke vklopiti in izklopiti," razlaga Gregoričeva.

Nadaljnji ukrepi, s katerimi se bodo v prestolnici lotili vprašanja svetlobnega onesnaževanja, bodo po besedah Gregoričeve odvisni od predpisa, ki ga o svetlobnem onesnaževanju pripravljajo na ministrstvo za okolje in prostor. Pred sprejetjem tega predpisa v MO Ljubljana ne načrtujejo nobenih ukrepov.