Pomurski nepremičninski akterji opažajo, da je na njihovem območju stanje nekoliko drugačno, kot v večini drugih slovenskih regij, predvsem pa je povpraševanja po zemljiščih manj, kot je slovensko povprečje. So pa razmere enake povprečnim slovenskim na področju zazidljivih zemljišč, kjer ponudba nikakor ne dohaja povpraševanja.

V Pomurju so najbolj zanimive investicije v zemljišča za poslovno gradnjo in zemljišča v turističnih središčih.

Medtem ko je ponudba nezazidljivih zemljišč tako rekoč gromozanska, pa je na voljo premalo zazidljivih lokacij predvsem v urbanih in turističnih središčih, kot so Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in še nekateri drugi kraji. Po različnih nepremičninah povprašujejo tujci, predvsem Angleži in Avstrijci, kar ni nobena novost.

Tujci niso le počitnikarji

Vendar se tudi v Pomurje selijo investitorji, ki prinašajo nove dodane vrednosti v proizvodnji. Večja gospodarska razvitost in nova delovna mesta prav gotovo spodbujata povpraševanje po vseh vrstah nepremičnin. Vendar danes tega še ni opaziti. Pričakovati pa je, da se bodo prva znamenja premikov na bolje pokazala sredi tega leta.

Že zdaj se priseljujejo tuji državljani, ki nepremičnine v tem delu Slovenije niso kupili le za preživljanje dopusta, ampak so se tam dejansko naselili. Ti so za primerne nepremičnine pripravljeni plačati tudi nekaj več.

Investicijski vidik

Za investicijo so najbolj primerne nepremičnine v turističnih krajih in urbanih središčih. Najbolj so privlačni večstanovanjski objekti in individualne stanovanjske hiše. Zanimiva so tudi zemljišča za poslovno gradnjo, saj je bilo Pomurje lani izglasovano kot najbolj obetavna regija v jugovzhodnem delu Evrope; to oceno je pokrajini dala revija Foreign Direct Investment v sklopu Financial Timesa , ki v teh krajih pričakuje veliko tujih investicij.

Največ za invidualno gradnjo

Kot pravi direktor agencije Nepremičnine SV , Tomaž Poredoš, je v Pomurju na voljo več zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Hkrati pa je večje povpraševanje spodbudilo občine, da so začele postopke za ureditev zemljišč, primernih za večstanovanjske objekte. S tem bi te občine pridobile tudi več aktivnega prebivalstva.

Po Poredoševem mnenju je težava tudi pri investitorjih, saj povpraševanje ni tako veliko, da bi jim prinašalo želene dobičke. "Kupna moč prebivalstva še ni dovolj velika, da bi izpolnila cenovna pričakovanja investitorjev," razlaga Poredoš.

Občine so zaspane

Čeprav je povpraševanje po stanovanjih manjše, kot v drugih delih Slovenije, tudi tukaj ponudba zelo zaostaja za povpraševanjem. "Večina lokalnih skupnosti nima ustrezne zemljiške politike, ki bi se prilagajala trenutnim razmeram," razlaga Poredoš. Natančnih podatkov o neizkoriščenosti nezazidljivih površin sicer nima na voljo, vendar ocenjuje, da so zaradi agrarne usmerjenosti zelo dobro izkoriščene.

Razvoj regije bo zbudil trg

"Razmere se bodo vsekakor izboljševale," napoveduje Tomaž Poredoš, svoje napovedi pa utemeljuje s pričakovanim hitrim razvojem regije. "Prav razvoj vpliva na stanovanjsko gradnjo. Zaradi odpiranja več delovnih mest se poveča priseljevanje, kar logično poveča tudi povpraševanje po nepremičninah."

Drug dejavnik je bodoča avtocesta, ki bo, tako kot povsod drugje po Sloveniji, dvignila cene vsem nepremičninam, vključno z zemljišči.

Poslovna gradnja

Pomurje bo v prihodnosti tarča investitorjev za proizvodne dejavnosti. Cene zemljišč so ugodne, ko pa bo zgrajen avtocestni križ, najmanj razvita slovenska regija ne bo več odrezana od sveta. Za dolgoročne investicije so zanimiva še zemljišča, kjer se bo razvijal turizem. Trenutno je še povpraševanje po zemljiščih, katera so namenjena izgradnji trgovskih centrov, in to predvsem na dobrih lokacijah, ob že izgrajenih trgovskih centrih oziroma ob vpadnicah v mesto. Več občin pripravlja in komunalno opremlja zemljišča za obrtne in industrijske cone. Primanjkuje pa komunalno opremljenih zemljišč za stanovanjsko izgradnjo in individualne hiše.

Najprej avtocesta ...

V pomurski regiji je prostih precej komunalno opremljenih zemljišč za storitveno, proizvodno in industrijsko dejavnost. "Temeljni problem, zakaj se ta zemljišča ne prodajo, čeprav so jih občine komunalno opremile, je izgradnja avtoceste," pravi Jože Horvat iz podjetja Imo Real , ki dodaja, da domala v vseh občinah pripravljajo obrtno industrijske cone. Lokalne skupnosti želijo namreč pridobiti nove investitorje v proizvodnjo, obrt in industrijo, ker s tem zagotavljajo nova delovna mesta..

Trgovin je že dovolj

Za investicijo v zemljišča za poslovno gradnjo Horvat izpostavlja lokacije, primerne za trgovsko dejavnost, ki danes dosegajo od 50 do 150 evrov za kvadratni meter. Vendar Horvat opaža, da je ta segment že zapolnjen, cena zemljišča pa je odvisna še od prostorske urejenosti in različnih stroškov komunalne ureditve.

Čakajo na investitorje v proizvodnjo

Drugače Jože Horvat ne zaznava večjih investicij v proizvodno dejavnost. "Izjeme so nekatere investicije v Gornji Radgoni, v Murski Soboti pa je pripravljena industrijska cona Sever," razlaga Horvat in dodaja: "Cena za kvadratni meter komunalno opremljenih zemljišč je 31 evrov." Dolgoročno pričakuje več prometa z zemljišči za proizvodno dejavnost, medtem ko za storitve in druge poslovne dejavnosti večjih sprememb po njegovem mnenju ne bo.