Slovenija Matic Cvelbar Usoda Bratuškove v rokah petkove odločitve Jankovićevih podpornikov 25

Večina vidnejših predstavnikov največje parlamentarne stranke te dni ni ravno zgovorna. Kot pravijo, bodo svojo odločitev o podpori...

Slovenija STA Grčijo lani obiskalo za 15,5 odstotka več turistov kot leta 2012 1

Število turistov iz Evrope se je na letni ravni povečalo za 13,9 odstotka

Slovenija Matic Cvelbar Lani spet odliv slovenskih investicij s Hrvaške 11

Lanski odliv slovenskih naložb na Hrvaškem je znašal 23,5 milijona evrov, kar je okoli 16,5 milijona evrov več kot leta 2012. V letu...

Hišne novice Redakcija Financ (hiti tedna) 7 predlogov, kako izboljšati in poceniti javno upravo 24

Če komunikacija z državo teče hitro in po internetu, ostane več časa za posel

Slovenija STA Francija ima informacije, da sirski režim uporablja kemično orožje 10

"Imamo nekaj informacij, nimamo pa dokazov," je francoski predsednik Francois Hollande dejal v intervjuju za francoski radio Europe 1

Slovenija STA V Srbiji zaradi poplav evakuirali več sto družin 5

Po obilici dežja in tudi snega v Srbiji danes že tretji dan naraščajo vodostaji rek, zaradi zemeljskih plazov pa je oviran promet na...

Slovenija STA Litva z novim korakom v smeri prevzema evra 5

Litovski parlament je sprejel zakonodajo, ki določa postopke menjave litovskega litasa v evro in prikaza cen v prehodnem obdobju. Litva...

Svet STA Najvišjo brezposelnost v EU imajo španske regije 5

Najnižjo stopnjo brezposelnosti so pri Eurostatu zabeležili v nemških regijah Zgornja Bavarska in Freiburg ter avstrijski zvezni deželi...

Hišne novice Redakcija Financ (komentar tedna) Kozlarija 2 22

Čakam na volitve, predčasne, redne, katerekoli volitve. Naj zmagata Janša in Janković. Prvi ukrep: ustavni zakon o amnestiji za oba na...

(hiti tedna) Ključni dnevi za Mercator in Cimos: bo pretehtala zdrava pamet? Hišne novice (hiti tedna) Ključni dnevi za Mercator in Cimos: bo pretehtala zdrava pamet? 19

Agrokorju 350 milijonov VTB, do sto EBRD, drugo še delničarji Agrokorja in »lastna rezerva«

Kaj je zdaj z EBRD in Todorićevim prevzemom Mercatorja? Borza & Denar Kaj je zdaj z EBRD in Todorićevim prevzemom Mercatorja? [P]4

Dobra novica: vse banke upnice trgovca pristale na reprogram, uradno bo to po praznikih

Slovenija Dejan Steinbuch Titova poslednja bitka 214

Mussomeli je s preprosto, pol kvadratnega metra veliko bronasto ploščo na ograji ameriške ambasade v Ljubljani dokazal, da je slovenska...

Slovenija STA Sodna preiskava o gradnji šentviškega predora pravnomočno uvedena 4

V središču preiskave naj bi bile pogodbe za gradnjo šentviškega predora, ki jih je v letih 2007 in 2008 Dars sklenil s konzorcijem...

Slovenija STA PS, LDS in Zares nadaljujejo pogovore o skupni evropski listi 17

Današnji sestanek je bil sklican na pobudo vodje PS Alenke Bratušek

Hišne novice Redakcija Financ (hiti tedna) Krka za Janšo strateška, za Bratuškovo ne 7

Leto dni od že popravljene strategije upravljanja državnih naložb je vlada Alenke Bratušek pripravila strategijo, ki je skoraj kot...

Erjavec za Novi list: Hrvaška me je izigrala Slovenija Erjavec za Novi list: Hrvaška me je izigrala 49

"Ne želim reči, da je ravno ministrica Pusić odgovorna za to. Če bi šlo samo za njo, sem prepričan, da si ona želi odnose, kot bi...

Od seje višjega sodišča že mesec dni, Janša & Co. še brez sodbe Slovenija Od seje višjega sodišča že mesec dni, Janša & Co. še brez sodbe 20

Statistika kaže, da višje sodišče večino pritožb zavrne

Znanje na cesti111

avtor 21.12.2012  00:01  /  Finance 245/2012
Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Med izobrazbo in znanjem je velika razlika; prvo je natisnjeno na nekakšnem uradnem papirju in po možnosti tudi v glavi, drugo živi samo v okviru konkretne življenjske prakse in realnih okoliščin. Zato znanja ne more biti na cesti, če izvzamem gradbeništvo in promet.

S tem nočem reči, da univerzitetni protesti na ulicah nimajo prav pri trditvi, da so mnogi naši študijski programi finančno podhranjeni za doseganje še sprejemljive kakovosti izobraženosti za določeno stroko.

Sprašujem pa se, ali ni teh programov veliko preveč za naše konkretne življenjske razmere in potrebe slovenske države. Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Izobrazba kot ovira

Kakršnakoli izobrazba je načelno koristna, ker omogoča širša obzorja in razmišljanja v smeri, ki jih človek z manj izobrazbe ne pozna; ampak če izobrazba nekoga ovira, da bi izkoristil tisto, kar mu življenje ponuja, to ni izobrazba, temveč zabitost v škodljiv osebni kalup. Te kalupe smo si Slovenci sicer ustvarili sami s kulturo vrtičkarstva, s katero želimo sebi za vse večne čase ustvariti popolno varnost in nadzor nad življenjem okoli nas.

Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Kar je na našem vrtečem se planetu popolna iluzija. Ampak mi smo v izsiljevanju nenaravne varnosti ukalupili, naj tisti, ki začne ob stroju v tovarni, tam do penzije tudi ostane. In da se biokemik, bog ne daj, nima pravice ukvarjati z vinarstvom, živilec pa ne sme niti pokukati v farmacijo. Čeprav marsikje, sploh v najrazvitejših državah, najvišji kader v podjetjih s ponosom pripoveduje, da je kariero začel s poklicno šolo.

Škodljiv osebnostni kalup

Če fakultetna izobrazba nekoga, ki ima v lasti kmetijo, odvrne od kmečkega dela in ga postavi v vrsto čakajočih na zavodu za zaposlovanje, to ni izobrazba, ampak škodljiv osebnostni kalup. Kot bi se zajec odločil, da bo namesto zelene trave jedel samo brikete - ker hoče biti visokotehnološki zajec. Visokotehnološkost ni religijsko čaščenje i-svetinjic, temveč uspešna preživetvena praksa, ki kar najbolj izkoristi vire, ki so na voljo. Zato je kmet z lepim posestvom in uspešnim gospodarjenjem lahko izjemno visokotehnološki poklic.

Biotehnologija v praksi, krajinarstvo, ekonomika, turizem, vinarstvo, računovodstvo, nenehne poslovne odločitve v spremenljivih tržnih razmerah. Če si kmet zagotavlja preživetje in celo prosperiteto, njegovo znanje daleč presega znanje genetika ali doktorja prava, ki vozi taksi ali akvizitira zdravila. Po drugi strani pa bi isti kmet, ki bi namesto s koruzo svojo njivo prekril s fotovoltaičnimi paneli, ne postal še bolj visokotehnološki kmet, ampak zgolj neumen kmet.

Če fakultetna izobrazba nekoga, ki ima v lasti kmetijo, odvrne od kmečkega dela in ga postavi v vrsto čakajočih na zavodu za zaposlovanje, to ni izobrazba, ampak škodljiv osebnostni kalup.

Visokotehnološkost torej ni, da sediš na riti pred računalnikom in te ne briga, kaj se dogaja okoli tebe in kakšni so resnični problemi realnega preživetja. Visokotehnološkost tudi ni, da nekdo diplomira iz biokemije ali atomske fizike in potem hoče delati natančno tisto, kar je bila njegova zadnja lekcija na univerzi. Če proizvajamo take invalide, je izobrazba ovira za delo in preživetje človeka, kar je pravzaprav definicija bolezni.

Znanje nam zagotavlja kruh

Znanje je tisto, iz česar smo zmožni v realnem svetu sebi preskrbeti kruh. Najbolj visokotehnološka dejavnost je preživetje z lastnim delom. Ki mora drugim ljudem prinašati dovolj neposredne koristi, da so pripravljeni moje delo poplačati s svojim. To je osnovni civilizacijski obrazec, s katerim živi človek - za tvoje koristi zame dobiš mojo storitev zate. Šele po zgodbi o uspešnem preživetju pride zgodba o uspehu ali celo visokotehnološkem uspehu. Ko na primer kmet zgradi še proizvodnjo za biomaso, da segreva kmetijo. Ali kakšno dodatno sobo, da odpre kmečki turizem. Iz katerega v drugi ali tretji generaciji nastane celo kak hotelček, če so dobri časi.

Znanje je zmožnost soočenja z realnostjo

Kdor misli, da bo zgolj s proizvodnjo diplomiranih biotehnologov in doktorjev ekonomije naredil iz doline šentflorjanske nekakšno hokus pokus silikonsko ali silicijevo dolino, nima predstave o razliki med izobrazbo in znanjem. Znanje pač ne izhaja toliko iz izobrazbe kot iz zmožnosti soočenja z realnostjo. In iz tega, da se na realnost odzovemo z zdravim preživetvenim gonom.

Takrat si človek izmisli vsega vraga - ko mu postane jasno, da je vse odvisno od njega samega in nima nikakršnega strica niti gospodarja, ki bi mu lahko izdal reklamacijo zaradi svoje usode. Tudi Slovenija je s samostojnostjo izgubila možnost, da svoje tegobe komurkoli reklamira. Na žalost je odvisno zgolj od nas samih, ali (pre)živimo ali crknemo, nihče se ne bo zganil. Kar je po drugi strani tudi velika sreča in priložnost, da se aktivirajo naši preživetveni goni, iz katerih nastaneta znanje in visokotehnološko razmišljanje na kateremkoli področju.

Pisateljski strel v koleno?

Celo na področju tradicionalne knjige bi se pisatelji lahko visokotehnološko odločili, naj država takoj neha podpirati tiskanje knjig! Vam zveni stavek kot pisateljski strel v koleno? Ampak pomislimo, kakšno zvezo ima pisatelj s stotinami založb in založbic in tiskarn, ki izdelujejo tisoče tako ali drugače javno subvencioniranih knjig - saj avtorji za svoje tekste od tega vrtiljaka dobijo le kak odstotek. Zakaj ne bi raje avtor z ambicijo začel knjige pisati kot bloge na spletni strani agencije za knjigo, kjer bi bili javno dostopni.

In ko bi določen tekst pritegnil 500 ali tisoč bralcev, naj ga komisija sprejme kot literarno delo in ga z lektorjem in urednikom spremeni v elektronsko knjigo, ki avtorju prinese tudi nekakšno štipendijo, odvisno od interesa bralcev in ocene kritikov. Papirnate knjige pa naj bodo komercialni projekti založb, ki bodo med avtorji, ki se uveljavijo na elektronskem področju, izbirale kandidate, s katerimi bi si upale iti v doseganje komercialno uspešne knjige.

Tako bi velike količine javnega denarja, ki gre za proizvodnjo dragih papirnatih sekancev, raje porabili za visokotehnološko doseganje bistva literature - literarnega ustvarjanja. Kaj ni prav to bistvo visoke tehnologije - da ciljano in tehnološko čisto ustvarja, kar je bistveno, ne pa birokratov in (pre)dragih sekancev za kurjavo.

In ko smo pri sekancih - zakaj naša alpska država visokotehnološko ne sklene, da bomo večino kurjave za zimo (imamo pač trde zime in kurjava je naša nujna potreba) pokrili iz lesne biomase namesto s kupovanjem plina in nafte. Pa pozabite sončne celice, ki jih delajo Kitajci, posredniki pa nas v želji po zaslužku prepričujejo, da je to naša prihodnost. Kakšna prihodnost, če imamo milijarde sončnih celic, ki se imenujejo zeleni listi, in vse te milijarde se v Sloveniji vsako leto zastonj in brez posrednikov obnovijo in delujejo z najpopolnejšo hladno fotosintetsko tehnologijo in izkoristki, o katerih lahko fotovoltaiki samo sanjajo. In ker drevesa pri tvorbi lesa akontacijsko počrpajo ogljikov dioksid, je kurjenje takega lesa povsem brezogljična tehnologija.

Zakaj torej država zakonsko ne izsili, da je treba posekati ves letni prirastek lesa, ki mora biti pri nas tudi razrezan, ker so lesni sekanci pač naša brezogljična visokotehnološka energetska surovina. Zakaj bi se zaradi zaslužka posrednikov v naši alpski državi usmerjali v prav nespodobno potratno in nizkotehnološko fotovoltaiko. Saj smo podobno akvizitiranje visoke tehnologije doživeli že ničkolikokrat, od propagiranja računalnikov do monokultur in genskih tehnologij, pa povejte, koliko koristi, razen zaslužka posrednikov, so imeli pri tem država in državljani?

Imamo pač tradicijo neprijetne trgovske tehnologije, ki se imenuje mešetarjenje in preprodajanje poceni tujega blaga neukim državljanom - za suho zlato. Za to tehnologijo množičnega izkoriščanja pa so zares potrebni visokoizobraženi omejenci, ki brez znanja ostanejo na cesti in kupujejo pravljice.

Iskanje optimalne rešitve, ne pa ohranjanja statusa quo

Dejstvo je torej, da visoka tehnologija in vrhunsko znanje pomenita predvsem natančno poznavanje sebe, svoje realnosti in natančen dogovor, kako se zaradi izzivov realnosti organizirati. Vmes je potrebna tudi spretnost političnih oblastnikov, da med družbenimi skupinami organizira odkrit dialog, kjer bodo vsi iskali optimalne rešitve, ne pa se zaradi nejasnih političnih načrtov takoj krčevito bojevali za dozdajšnji status quo.

Naša politika je na žalost tehnološko tako zastarela, da do dialoga, ki spodbudi visokotehnološko kreativnost, sploh ne pride. Obrazec je vedno isti - na eni strani pritisk pod pretvezo nuje, na drugi upor in vztrajanje za ohranitev tudi najbolj zastarelih obrazcev življenja, zaradi katerih se potaplja celotna družba. Zaradi nemogoče zastarele politične tehnologije celotna družba ne pride do predstave, kaj visokotehnološka družba pravzaprav pomeni. Visoka tehnologija je nekje govedoreja, drugje črpanje nafte, spet drugje tiskanje računalniških procesorjev ali že omenjena proizvodnja lesnih sekancev. Ali odpiranje dobrih gostiln, če znamo turistom kaj pokazati.

Visokotehnološki cilj je vedno optimum za preživetje in pozabimo že enkrat manipulativno zgodbo o uspehu, s katero so nas politikantski mešetarji napeljali v kupovanje njihovih posredniških storitev za vse, česar nikoli sploh nismo potrebovali.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Dr. Alojz Ihan je pesnik, pisatelj, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
111
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.