Svet Blažej Kupec Mehiški milijarder Slim v prevzem lastnika Simobila 2

Telekomunikacijski velikan America Movil med drugim načrtuje milijardno dokapitalizacijo Telekoma Austrie, ki bi z dodatnim kapitalom...

Slovenija Rok Novak Dajte že sindikaliste na čevelj, mladi vam bomo hvaležni! 70

Kdo je tisti, ki je zaposlenim v javnem sektorju izpogajal uravnilovko pri nižanju plač, zamrzovanje nagrajevanj in napredovanj...?...

Dobičkarji in drugi »luzerji« Slovenija Dobičkarji in drugi »luzerji« 15

V Sloveniji nimamo velikega gospodarstva - imamo državo in obrtnike.

Kakšna izplačila dividend so še vzdržna za slovenske družbe? Slovenija Kakšna izplačila dividend so še vzdržna za slovenske družbe? [P]

Kljub razmeroma visokim izplačilom dividend slovenskih družb ima večina za razdelitev med delničarje še nekaj rezerv

Slovenija Blažej Kupec Sodišče zavrnilo prvi poskus GGM, da se ponovno povzpne na čelo Luke 15

Sodišče je zavrnilo zahtevo nekdanjega predsednika Luke Koper Gašparja Gašparja Mišiča za začasno odredbo na sklep nadzornega sveta

Bo pavšalna obdavčitev končno koristila več podjetnikom - ne le svetovalcem?! Slovenija Bo pavšalna obdavčitev končno koristila več podjetnikom - ne le svetovalcem?! [P] 1

Pred poslanci je predlog, po katerem bi se lahko v pavšalno obdavčitev vključila podjetja z letnimi prihodki do sto tisoč evrov

OZS spet ščemi - spet si želijo obveznega članstva v zbornicah Slovenija OZS spet ščemi - spet si želijo obveznega članstva v zbornicah [P]1

Šele dobrega pol leta je minilo, odkar je članstvo v obrtni zbornici (OZS) prostovoljno, pa ta spet predlaga obveznega. Razlika s starim...

Facebook skoraj potrojil dobiček iz lanskega leta Slovenija Facebook skoraj potrojil dobiček iz lanskega leta

Delnice Facebooka so se po objavi rezultatov v podaljšanem borznem trgovanju v sredo podražile za 3,8 odstotka na 63,71 dolarja

Apple namerava zvišati dividende Svet Apple namerava zvišati dividende

Samo v prvem četrtletju letošnjega leta je ameriški tehnološki velikan ustvaril za več kot deset milijard dolarjev dobička

Poslanci pozitivno ovrednotili vrednotnice Slovenija Poslanci pozitivno ovrednotili vrednotnice [P] 5

Novela zakona o preprečevanju dela na črno, ki na novo definira osebno dopolnilno delo in uvaja vrednotnico, je dobila podporo poslancev.

Inšpektorji na pohodu - kdo jih bo v prihodnjih tednih še posebej zanimal Slovenija Inšpektorji na pohodu - kdo jih bo v prihodnjih tednih še posebej zanimal [P]3

Inšpekcijske službe so šle v boj proti sivi ekonomiji, še posebej pa so pozorne na zaposlovanje in delo na črno.

Končno snubec za Adrio, DUTB pa ga je odgnala Slovenija Končno snubec za Adrio, DUTB pa ga je odgnala [P]

Se državni upravljavci na DUTB strinjajo z ekonomistom in nekdanjim šefom upravnega odbora Adrie Airways Maksom Tajnikarjem, da imamo...

Slovenija Mateja Bertoncelj (Intervju) Aleš Klavžar: Helios bo imel čez pet let milijardo evrov prihodkov [P]

V Sloveniji ne bodo več odpuščali, tu bodo širili proizvodnjo; pri rasti računajo na prenos dobrih praks iz Avstrije v Slovenijo, in...

Krepko po poteku roka Kolektor Končar z višjo ponudbo za Litostroj Power Slovenija Krepko po poteku roka Kolektor Končar z višjo ponudbo za Litostroj Power [P] 3

Bosta SID banka in Kolektor odgnala češkega kupca Cimosu

Kdo je zaslužil s kolobocijo z nepremičninskim davkom Nepremičnine Kdo je zaslužil s kolobocijo z nepremičninskim davkom [P]

Račun za poskus uvedbe nepremičninskega davka za geodetsko upravo (Gurs) trenutno znaša dobrih 780 tisoč evrov.

DZ zvišal kazni za delo na črno Slovenija DZ zvišal kazni za delo na črno 35

Poleg tega novi zakon o preprečevanju dela na črno nadzor prenaša na carino, za fizične osebe pa uvaja vrednotnice

Poslanci dražijo cigarete za 20 centov na škatlico Slovenija Poslanci dražijo cigarete za 20 centov na škatlico 34

DZ sprejel novelo zakona o trošarinah na tobačne izdelke

Posel Stela Mihajlović Zaščiteni živilski izdelki gredo bolje v prodajo tudi na tujem

Čeprav slovenskim proizvajalcem zaščita izdelkov še ne prinaša oprijemljivejših koristi, pa vrednost prodaje izdelkov z geografsko...

Koliko je zanimanja za Telekom? Slovenija Koliko je zanimanja za Telekom? 12

Pravkar je potekel rok, do katerega morajo potencialni vlagatelji zgolj izraziti svoj interes za nakup Telekoma Slovenije. Tega so oddali...

Ste resni, bodo prispevek za zbornice spet obvezno plačevala vsa podjetja?! Slovenija Ste resni, bodo prispevek za zbornice spet obvezno plačevala vsa podjetja?! [P]22

Po tem ko je OZS, ki jo vodi Branko Meh, lani odpravila obvezno članarino, zdaj želi, da bi delovanje zbornic "po izbiri" financirala vsa...

Znanje na cesti111

avtor 21.12.2012  00:01  /  Finance 245/2012
Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Med izobrazbo in znanjem je velika razlika; prvo je natisnjeno na nekakšnem uradnem papirju in po možnosti tudi v glavi, drugo živi samo v okviru konkretne življenjske prakse in realnih okoliščin. Zato znanja ne more biti na cesti, če izvzamem gradbeništvo in promet.

S tem nočem reči, da univerzitetni protesti na ulicah nimajo prav pri trditvi, da so mnogi naši študijski programi finančno podhranjeni za doseganje še sprejemljive kakovosti izobraženosti za določeno stroko.

Sprašujem pa se, ali ni teh programov veliko preveč za naše konkretne življenjske razmere in potrebe slovenske države. Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Izobrazba kot ovira

Kakršnakoli izobrazba je načelno koristna, ker omogoča širša obzorja in razmišljanja v smeri, ki jih človek z manj izobrazbe ne pozna; ampak če izobrazba nekoga ovira, da bi izkoristil tisto, kar mu življenje ponuja, to ni izobrazba, temveč zabitost v škodljiv osebni kalup. Te kalupe smo si Slovenci sicer ustvarili sami s kulturo vrtičkarstva, s katero želimo sebi za vse večne čase ustvariti popolno varnost in nadzor nad življenjem okoli nas.

Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Kar je na našem vrtečem se planetu popolna iluzija. Ampak mi smo v izsiljevanju nenaravne varnosti ukalupili, naj tisti, ki začne ob stroju v tovarni, tam do penzije tudi ostane. In da se biokemik, bog ne daj, nima pravice ukvarjati z vinarstvom, živilec pa ne sme niti pokukati v farmacijo. Čeprav marsikje, sploh v najrazvitejših državah, najvišji kader v podjetjih s ponosom pripoveduje, da je kariero začel s poklicno šolo.

Škodljiv osebnostni kalup

Če fakultetna izobrazba nekoga, ki ima v lasti kmetijo, odvrne od kmečkega dela in ga postavi v vrsto čakajočih na zavodu za zaposlovanje, to ni izobrazba, ampak škodljiv osebnostni kalup. Kot bi se zajec odločil, da bo namesto zelene trave jedel samo brikete - ker hoče biti visokotehnološki zajec. Visokotehnološkost ni religijsko čaščenje i-svetinjic, temveč uspešna preživetvena praksa, ki kar najbolj izkoristi vire, ki so na voljo. Zato je kmet z lepim posestvom in uspešnim gospodarjenjem lahko izjemno visokotehnološki poklic.

Biotehnologija v praksi, krajinarstvo, ekonomika, turizem, vinarstvo, računovodstvo, nenehne poslovne odločitve v spremenljivih tržnih razmerah. Če si kmet zagotavlja preživetje in celo prosperiteto, njegovo znanje daleč presega znanje genetika ali doktorja prava, ki vozi taksi ali akvizitira zdravila. Po drugi strani pa bi isti kmet, ki bi namesto s koruzo svojo njivo prekril s fotovoltaičnimi paneli, ne postal še bolj visokotehnološki kmet, ampak zgolj neumen kmet.

Če fakultetna izobrazba nekoga, ki ima v lasti kmetijo, odvrne od kmečkega dela in ga postavi v vrsto čakajočih na zavodu za zaposlovanje, to ni izobrazba, ampak škodljiv osebnostni kalup.

Visokotehnološkost torej ni, da sediš na riti pred računalnikom in te ne briga, kaj se dogaja okoli tebe in kakšni so resnični problemi realnega preživetja. Visokotehnološkost tudi ni, da nekdo diplomira iz biokemije ali atomske fizike in potem hoče delati natančno tisto, kar je bila njegova zadnja lekcija na univerzi. Če proizvajamo take invalide, je izobrazba ovira za delo in preživetje človeka, kar je pravzaprav definicija bolezni.

Znanje nam zagotavlja kruh

Znanje je tisto, iz česar smo zmožni v realnem svetu sebi preskrbeti kruh. Najbolj visokotehnološka dejavnost je preživetje z lastnim delom. Ki mora drugim ljudem prinašati dovolj neposredne koristi, da so pripravljeni moje delo poplačati s svojim. To je osnovni civilizacijski obrazec, s katerim živi človek - za tvoje koristi zame dobiš mojo storitev zate. Šele po zgodbi o uspešnem preživetju pride zgodba o uspehu ali celo visokotehnološkem uspehu. Ko na primer kmet zgradi še proizvodnjo za biomaso, da segreva kmetijo. Ali kakšno dodatno sobo, da odpre kmečki turizem. Iz katerega v drugi ali tretji generaciji nastane celo kak hotelček, če so dobri časi.

Znanje je zmožnost soočenja z realnostjo

Kdor misli, da bo zgolj s proizvodnjo diplomiranih biotehnologov in doktorjev ekonomije naredil iz doline šentflorjanske nekakšno hokus pokus silikonsko ali silicijevo dolino, nima predstave o razliki med izobrazbo in znanjem. Znanje pač ne izhaja toliko iz izobrazbe kot iz zmožnosti soočenja z realnostjo. In iz tega, da se na realnost odzovemo z zdravim preživetvenim gonom.

Takrat si človek izmisli vsega vraga - ko mu postane jasno, da je vse odvisno od njega samega in nima nikakršnega strica niti gospodarja, ki bi mu lahko izdal reklamacijo zaradi svoje usode. Tudi Slovenija je s samostojnostjo izgubila možnost, da svoje tegobe komurkoli reklamira. Na žalost je odvisno zgolj od nas samih, ali (pre)živimo ali crknemo, nihče se ne bo zganil. Kar je po drugi strani tudi velika sreča in priložnost, da se aktivirajo naši preživetveni goni, iz katerih nastaneta znanje in visokotehnološko razmišljanje na kateremkoli področju.

Pisateljski strel v koleno?

Celo na področju tradicionalne knjige bi se pisatelji lahko visokotehnološko odločili, naj država takoj neha podpirati tiskanje knjig! Vam zveni stavek kot pisateljski strel v koleno? Ampak pomislimo, kakšno zvezo ima pisatelj s stotinami založb in založbic in tiskarn, ki izdelujejo tisoče tako ali drugače javno subvencioniranih knjig - saj avtorji za svoje tekste od tega vrtiljaka dobijo le kak odstotek. Zakaj ne bi raje avtor z ambicijo začel knjige pisati kot bloge na spletni strani agencije za knjigo, kjer bi bili javno dostopni.

In ko bi določen tekst pritegnil 500 ali tisoč bralcev, naj ga komisija sprejme kot literarno delo in ga z lektorjem in urednikom spremeni v elektronsko knjigo, ki avtorju prinese tudi nekakšno štipendijo, odvisno od interesa bralcev in ocene kritikov. Papirnate knjige pa naj bodo komercialni projekti založb, ki bodo med avtorji, ki se uveljavijo na elektronskem področju, izbirale kandidate, s katerimi bi si upale iti v doseganje komercialno uspešne knjige.

Tako bi velike količine javnega denarja, ki gre za proizvodnjo dragih papirnatih sekancev, raje porabili za visokotehnološko doseganje bistva literature - literarnega ustvarjanja. Kaj ni prav to bistvo visoke tehnologije - da ciljano in tehnološko čisto ustvarja, kar je bistveno, ne pa birokratov in (pre)dragih sekancev za kurjavo.

In ko smo pri sekancih - zakaj naša alpska država visokotehnološko ne sklene, da bomo večino kurjave za zimo (imamo pač trde zime in kurjava je naša nujna potreba) pokrili iz lesne biomase namesto s kupovanjem plina in nafte. Pa pozabite sončne celice, ki jih delajo Kitajci, posredniki pa nas v želji po zaslužku prepričujejo, da je to naša prihodnost. Kakšna prihodnost, če imamo milijarde sončnih celic, ki se imenujejo zeleni listi, in vse te milijarde se v Sloveniji vsako leto zastonj in brez posrednikov obnovijo in delujejo z najpopolnejšo hladno fotosintetsko tehnologijo in izkoristki, o katerih lahko fotovoltaiki samo sanjajo. In ker drevesa pri tvorbi lesa akontacijsko počrpajo ogljikov dioksid, je kurjenje takega lesa povsem brezogljična tehnologija.

Zakaj torej država zakonsko ne izsili, da je treba posekati ves letni prirastek lesa, ki mora biti pri nas tudi razrezan, ker so lesni sekanci pač naša brezogljična visokotehnološka energetska surovina. Zakaj bi se zaradi zaslužka posrednikov v naši alpski državi usmerjali v prav nespodobno potratno in nizkotehnološko fotovoltaiko. Saj smo podobno akvizitiranje visoke tehnologije doživeli že ničkolikokrat, od propagiranja računalnikov do monokultur in genskih tehnologij, pa povejte, koliko koristi, razen zaslužka posrednikov, so imeli pri tem država in državljani?

Imamo pač tradicijo neprijetne trgovske tehnologije, ki se imenuje mešetarjenje in preprodajanje poceni tujega blaga neukim državljanom - za suho zlato. Za to tehnologijo množičnega izkoriščanja pa so zares potrebni visokoizobraženi omejenci, ki brez znanja ostanejo na cesti in kupujejo pravljice.

Iskanje optimalne rešitve, ne pa ohranjanja statusa quo

Dejstvo je torej, da visoka tehnologija in vrhunsko znanje pomenita predvsem natančno poznavanje sebe, svoje realnosti in natančen dogovor, kako se zaradi izzivov realnosti organizirati. Vmes je potrebna tudi spretnost političnih oblastnikov, da med družbenimi skupinami organizira odkrit dialog, kjer bodo vsi iskali optimalne rešitve, ne pa se zaradi nejasnih političnih načrtov takoj krčevito bojevali za dozdajšnji status quo.

Naša politika je na žalost tehnološko tako zastarela, da do dialoga, ki spodbudi visokotehnološko kreativnost, sploh ne pride. Obrazec je vedno isti - na eni strani pritisk pod pretvezo nuje, na drugi upor in vztrajanje za ohranitev tudi najbolj zastarelih obrazcev življenja, zaradi katerih se potaplja celotna družba. Zaradi nemogoče zastarele politične tehnologije celotna družba ne pride do predstave, kaj visokotehnološka družba pravzaprav pomeni. Visoka tehnologija je nekje govedoreja, drugje črpanje nafte, spet drugje tiskanje računalniških procesorjev ali že omenjena proizvodnja lesnih sekancev. Ali odpiranje dobrih gostiln, če znamo turistom kaj pokazati.

Visokotehnološki cilj je vedno optimum za preživetje in pozabimo že enkrat manipulativno zgodbo o uspehu, s katero so nas politikantski mešetarji napeljali v kupovanje njihovih posredniških storitev za vse, česar nikoli sploh nismo potrebovali.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Dr. Alojz Ihan je pesnik, pisatelj, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
111
Komentiraj

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.