Znanje na cesti111

avtor 21.12.2012  00:01  /  Finance 245/2012
Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Med izobrazbo in znanjem je velika razlika; prvo je natisnjeno na nekakšnem uradnem papirju in po možnosti tudi v glavi, drugo živi samo v okviru konkretne življenjske prakse in realnih okoliščin. Zato znanja ne more biti na cesti, če izvzamem gradbeništvo in promet.

S tem nočem reči, da univerzitetni protesti na ulicah nimajo prav pri trditvi, da so mnogi naši študijski programi finančno podhranjeni za doseganje še sprejemljive kakovosti izobraženosti za določeno stroko.

Sprašujem pa se, ali ni teh programov veliko preveč za naše konkretne življenjske razmere in potrebe slovenske države. Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Izobrazba kot ovira

Kakršnakoli izobrazba je načelno koristna, ker omogoča širša obzorja in razmišljanja v smeri, ki jih človek z manj izobrazbe ne pozna; ampak če izobrazba nekoga ovira, da bi izkoristil tisto, kar mu življenje ponuja, to ni izobrazba, temveč zabitost v škodljiv osebni kalup. Te kalupe smo si Slovenci sicer ustvarili sami s kulturo vrtičkarstva, s katero želimo sebi za vse večne čase ustvariti popolno varnost in nadzor nad življenjem okoli nas.

Prav z ustvarjanjem izobražencev, ki potem pristanejo na ulici, kjer ne morejo doživeti izkušnje znanja, naš izobraževalni sistem sproža ogromno nepotrebnih človeških frustracij.

Kar je na našem vrtečem se planetu popolna iluzija. Ampak mi smo v izsiljevanju nenaravne varnosti ukalupili, naj tisti, ki začne ob stroju v tovarni, tam do penzije tudi ostane. In da se biokemik, bog ne daj, nima pravice ukvarjati z vinarstvom, živilec pa ne sme niti pokukati v farmacijo. Čeprav marsikje, sploh v najrazvitejših državah, najvišji kader v podjetjih s ponosom pripoveduje, da je kariero začel s poklicno šolo.

Škodljiv osebnostni kalup

Če fakultetna izobrazba nekoga, ki ima v lasti kmetijo, odvrne od kmečkega dela in ga postavi v vrsto čakajočih na zavodu za zaposlovanje, to ni izobrazba, ampak škodljiv osebnostni kalup. Kot bi se zajec odločil, da bo namesto zelene trave jedel samo brikete - ker hoče biti visokotehnološki zajec. Visokotehnološkost ni religijsko čaščenje i-svetinjic, temveč uspešna preživetvena praksa, ki kar najbolj izkoristi vire, ki so na voljo. Zato je kmet z lepim posestvom in uspešnim gospodarjenjem lahko izjemno visokotehnološki poklic.

Biotehnologija v praksi, krajinarstvo, ekonomika, turizem, vinarstvo, računovodstvo, nenehne poslovne odločitve v spremenljivih tržnih razmerah. Če si kmet zagotavlja preživetje in celo prosperiteto, njegovo znanje daleč presega znanje genetika ali doktorja prava, ki vozi taksi ali akvizitira zdravila. Po drugi strani pa bi isti kmet, ki bi namesto s koruzo svojo njivo prekril s fotovoltaičnimi paneli, ne postal še bolj visokotehnološki kmet, ampak zgolj neumen kmet.

Če fakultetna izobrazba nekoga, ki ima v lasti kmetijo, odvrne od kmečkega dela in ga postavi v vrsto čakajočih na zavodu za zaposlovanje, to ni izobrazba, ampak škodljiv osebnostni kalup.

Visokotehnološkost torej ni, da sediš na riti pred računalnikom in te ne briga, kaj se dogaja okoli tebe in kakšni so resnični problemi realnega preživetja. Visokotehnološkost tudi ni, da nekdo diplomira iz biokemije ali atomske fizike in potem hoče delati natančno tisto, kar je bila njegova zadnja lekcija na univerzi. Če proizvajamo take invalide, je izobrazba ovira za delo in preživetje človeka, kar je pravzaprav definicija bolezni.

Znanje nam zagotavlja kruh

Znanje je tisto, iz česar smo zmožni v realnem svetu sebi preskrbeti kruh. Najbolj visokotehnološka dejavnost je preživetje z lastnim delom. Ki mora drugim ljudem prinašati dovolj neposredne koristi, da so pripravljeni moje delo poplačati s svojim. To je osnovni civilizacijski obrazec, s katerim živi človek - za tvoje koristi zame dobiš mojo storitev zate. Šele po zgodbi o uspešnem preživetju pride zgodba o uspehu ali celo visokotehnološkem uspehu. Ko na primer kmet zgradi še proizvodnjo za biomaso, da segreva kmetijo. Ali kakšno dodatno sobo, da odpre kmečki turizem. Iz katerega v drugi ali tretji generaciji nastane celo kak hotelček, če so dobri časi.

Znanje je zmožnost soočenja z realnostjo

Kdor misli, da bo zgolj s proizvodnjo diplomiranih biotehnologov in doktorjev ekonomije naredil iz doline šentflorjanske nekakšno hokus pokus silikonsko ali silicijevo dolino, nima predstave o razliki med izobrazbo in znanjem. Znanje pač ne izhaja toliko iz izobrazbe kot iz zmožnosti soočenja z realnostjo. In iz tega, da se na realnost odzovemo z zdravim preživetvenim gonom.

Takrat si človek izmisli vsega vraga - ko mu postane jasno, da je vse odvisno od njega samega in nima nikakršnega strica niti gospodarja, ki bi mu lahko izdal reklamacijo zaradi svoje usode. Tudi Slovenija je s samostojnostjo izgubila možnost, da svoje tegobe komurkoli reklamira. Na žalost je odvisno zgolj od nas samih, ali (pre)živimo ali crknemo, nihče se ne bo zganil. Kar je po drugi strani tudi velika sreča in priložnost, da se aktivirajo naši preživetveni goni, iz katerih nastaneta znanje in visokotehnološko razmišljanje na kateremkoli področju.

Pisateljski strel v koleno?

Celo na področju tradicionalne knjige bi se pisatelji lahko visokotehnološko odločili, naj država takoj neha podpirati tiskanje knjig! Vam zveni stavek kot pisateljski strel v koleno? Ampak pomislimo, kakšno zvezo ima pisatelj s stotinami založb in založbic in tiskarn, ki izdelujejo tisoče tako ali drugače javno subvencioniranih knjig - saj avtorji za svoje tekste od tega vrtiljaka dobijo le kak odstotek. Zakaj ne bi raje avtor z ambicijo začel knjige pisati kot bloge na spletni strani agencije za knjigo, kjer bi bili javno dostopni.

In ko bi določen tekst pritegnil 500 ali tisoč bralcev, naj ga komisija sprejme kot literarno delo in ga z lektorjem in urednikom spremeni v elektronsko knjigo, ki avtorju prinese tudi nekakšno štipendijo, odvisno od interesa bralcev in ocene kritikov. Papirnate knjige pa naj bodo komercialni projekti založb, ki bodo med avtorji, ki se uveljavijo na elektronskem področju, izbirale kandidate, s katerimi bi si upale iti v doseganje komercialno uspešne knjige.

Tako bi velike količine javnega denarja, ki gre za proizvodnjo dragih papirnatih sekancev, raje porabili za visokotehnološko doseganje bistva literature - literarnega ustvarjanja. Kaj ni prav to bistvo visoke tehnologije - da ciljano in tehnološko čisto ustvarja, kar je bistveno, ne pa birokratov in (pre)dragih sekancev za kurjavo.

In ko smo pri sekancih - zakaj naša alpska država visokotehnološko ne sklene, da bomo večino kurjave za zimo (imamo pač trde zime in kurjava je naša nujna potreba) pokrili iz lesne biomase namesto s kupovanjem plina in nafte. Pa pozabite sončne celice, ki jih delajo Kitajci, posredniki pa nas v želji po zaslužku prepričujejo, da je to naša prihodnost. Kakšna prihodnost, če imamo milijarde sončnih celic, ki se imenujejo zeleni listi, in vse te milijarde se v Sloveniji vsako leto zastonj in brez posrednikov obnovijo in delujejo z najpopolnejšo hladno fotosintetsko tehnologijo in izkoristki, o katerih lahko fotovoltaiki samo sanjajo. In ker drevesa pri tvorbi lesa akontacijsko počrpajo ogljikov dioksid, je kurjenje takega lesa povsem brezogljična tehnologija.

Zakaj torej država zakonsko ne izsili, da je treba posekati ves letni prirastek lesa, ki mora biti pri nas tudi razrezan, ker so lesni sekanci pač naša brezogljična visokotehnološka energetska surovina. Zakaj bi se zaradi zaslužka posrednikov v naši alpski državi usmerjali v prav nespodobno potratno in nizkotehnološko fotovoltaiko. Saj smo podobno akvizitiranje visoke tehnologije doživeli že ničkolikokrat, od propagiranja računalnikov do monokultur in genskih tehnologij, pa povejte, koliko koristi, razen zaslužka posrednikov, so imeli pri tem država in državljani?

Imamo pač tradicijo neprijetne trgovske tehnologije, ki se imenuje mešetarjenje in preprodajanje poceni tujega blaga neukim državljanom - za suho zlato. Za to tehnologijo množičnega izkoriščanja pa so zares potrebni visokoizobraženi omejenci, ki brez znanja ostanejo na cesti in kupujejo pravljice.

Iskanje optimalne rešitve, ne pa ohranjanja statusa quo

Dejstvo je torej, da visoka tehnologija in vrhunsko znanje pomenita predvsem natančno poznavanje sebe, svoje realnosti in natančen dogovor, kako se zaradi izzivov realnosti organizirati. Vmes je potrebna tudi spretnost političnih oblastnikov, da med družbenimi skupinami organizira odkrit dialog, kjer bodo vsi iskali optimalne rešitve, ne pa se zaradi nejasnih političnih načrtov takoj krčevito bojevali za dozdajšnji status quo.

Naša politika je na žalost tehnološko tako zastarela, da do dialoga, ki spodbudi visokotehnološko kreativnost, sploh ne pride. Obrazec je vedno isti - na eni strani pritisk pod pretvezo nuje, na drugi upor in vztrajanje za ohranitev tudi najbolj zastarelih obrazcev življenja, zaradi katerih se potaplja celotna družba. Zaradi nemogoče zastarele politične tehnologije celotna družba ne pride do predstave, kaj visokotehnološka družba pravzaprav pomeni. Visoka tehnologija je nekje govedoreja, drugje črpanje nafte, spet drugje tiskanje računalniških procesorjev ali že omenjena proizvodnja lesnih sekancev. Ali odpiranje dobrih gostiln, če znamo turistom kaj pokazati.

Visokotehnološki cilj je vedno optimum za preživetje in pozabimo že enkrat manipulativno zgodbo o uspehu, s katero so nas politikantski mešetarji napeljali v kupovanje njihovih posredniških storitev za vse, česar nikoli sploh nismo potrebovali.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Dr. Alojz Ihan je pesnik, pisatelj, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
111
Komentiraj
Izkušnja tiskanih Financ na vaših Android ali iOS telefonih in tablicah.
Že na predvečer tiskane izdaje.
  GOOGLE PLAY
  APPSTORE
Berite časopis Finance v aplikaciji na vašem osebnem računalniku.   VSTOPITE

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Naslovnica Finance.si
Slovenija Zlatko Sraka, solastnik Grepa: Država nas je pustila crkniti 16

Zlatko Sraka, solastnik Grepa, o predlogu za stečaj družbe ne ve nič. Drugi solastnik Uroš Ogrin pa pravi: "Obrnite se na direktorja,...

Slovenija Begrad Gradnje v stečaj

Na matičnem podjetju ostajajo nepremičninski projekti in naložba v trgovski center.

Slovenija Eles rešuje Talum: V kapital bo konvertiral 1,5 milijona evrov posojila 2

Na skupščini Taluma konec avgusta tudi o povečanju osnovnega kapitala družbe za 1,9 milijona evrov, 1,5 milijona s strani delničarja...

Energetika Proizvodnja električne energije v juniju manjša kot maja

Poraba električne energije se je junija v primerjavi z majem zmanjšala za 5 gigavatnih ur (GWh)

Slovenija Saša Kisovec Ingor pričakovano v stečaj 2

Stečajna upraviteljica je Katarina Bedenik, stečajni postopek pa naj bi se končal brez razdelitve stečajne mase, saj Ingor po bančnem...

Svet STA Razpoloženje nemškega gospodarstva navzdol, potrošnikov navzgor

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je julija močno poslabšalo,razpoloženje nemških potrošnikov pa se je izboljšalo in doseglo...

Slovenija Dobre novice s pridržkom 25

Slovenija v svetovnem merilu ni velik igralec, zato mora delati na domači »fronti« in tako blažiti šoke iz tujine.

Slovenija Za podjetniki dober prvi polčas

Okrevanje na evrskem območju se širi, a rusko-ukrajinski spor utegne ogroziti zaupanje v gospodarstvu

Slovenija Vlada zavlačuje prodaje: sami sebi delamo škodo 6

Dlje ko bo vlada Alenke Bratušek v odhajanju odlašala z odmrznitvijo svojega sklepa o zamrznitvi privatizacije, večja bo škoda, tudi za...

Slovenija Kako državna DUTB po novem skriva izplačila svetovalcem 13

Državna Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je aprila razkrila, da je za nekajmesečno svetovanje najela tudi estonsko družbo OÜ...

Svet Saša Kisovec Z Letališča Gradec leti vse več potnikov 16

Graško letališče po številu potnikov že skoraj dohitelo Aerodrom Ljubljana.

Slovenija Mateja Bertoncelj Ukrajinska kriza udriha po Krki 5

Dobiček dolenjskega farmacevta sicer nad pričakovanji, a se prodaja vse bolj ustavlja

Slovenija Tako sem financiral svoj start-up

»Treba se je izpostavljati. Nihče ne bo prišel sam od sebe potrkat na vrata, treba se je pokazati na startup konferencah oziroma...

Slovenija Podjetnik: Prositi jih moram, da lahko zaposlim ljudi 5

Zakaj se zavod za zaposlovanje premakne šele po novinarskih vprašanjih?

Svet Michael J. Boskin Možnosti za Evropo 1

Glede na vse bolj skrb zbujajoče demografske napovedi za večino evropskih držav je trenutna hitrost poteka strukturnih reform skrajno...

Slovenija Prebivalec Slovenije za zavarovanje lani porabil skoraj 40 evrov manj

Slovenske zavarovalnice so lani pobrale za 3,7 odstotka manj premije, za kar je v največji meri kriv upad pri življenjskih zavarovanjih,...

Novice Samo Kranjec Pri poslovanju z jugovzhodno Evropo zelo previdno

Zlasti previdni moramo biti pri poslovanju v Bosni in Hercegovini, na Kosovu ter v Albaniji, kjer so razmere najmanj urejene

Borza & Denar Facebook prehitel Twitter

Delnice upravljavcev spletnih portalov se letos prodajajo za med

Novice Nova konsolidacija avtomobilskih proizvajalcev?

Medtem ko se električni avtomobili s teslo na čelu bojujejo za svoje mesto na trgu avtomobilov, se utegne med proizvajalci klasičnih...

Trženje Pridelava domačega česna je donosen posel 2

A le, če česen tržite pod svojo znamko, povečujete pridelavo in širite prodajo v vse trgovske verige, presežke pa izvažate

Trženje Goriška brda s spletom povečujejo obisk

V prvem četrtletju letos je Goriška brda obiskalo 30 odstotkov več turistov kot lani v istem obdobju. Zasluge za večji obisk...

Slovenija Živa muzejska postojanka

Na Muljavi letos slavijo 170. obletnico rojstva Josipa Jurčiča, 90-letnico gledališke dejavnosti ter 50. obletnico prve uprizoritve...

Slovenija PepasKrasa in njeni čudoviti vrtovi 3

Sedenje na vrtu Boruta Benedejčiča in Tanje Godnič prinese tisto preredko sprostitev duše. Na eni strani zelena valovita livada,...