Kaj prinaša drugi mandat Baracka Obame 8

avtor 13.11.2012  00:01  /  Finance 217/2012
V ZDA je čas za temeljite politične reforme.

Predvolilna tekma je bila kar izenačena, a je predsedniku Baracku Obami le uspelo dobiti drugi mandat. Zdaj se ZDA in ves preostali svet sprašujejo, kaj bo storil v drugem obdobju svojega predsedovanja.

V ZDA je čas za temeljite politične reforme.

Kajti zmagati na volitvah ob še zmeraj šibkem gospodarstvu in skoraj osemodstotni brezposelnosti nikakor ni bilo lahko. Številne druge vodilne državnike, denimo Nicolasa Sarkozyja, Gordona Browna in Joséja Zapatera, je nezadovoljstvo ljudi ob slabih gospodarskih razmerah zadnjih nekaj let preprosto odpihnilo. Čeprav je ekonomska katastrofa izbruhnila po osmih letih republikanske vladavine Georgea W. Busha, se je moral nazadnje Obama spopasti z bremenom šibkega gospodarskega okrevanja.

Recept za uspeh

Baracku Obami pa ni uspelo zmagati le zaradi neverjetne osebne žilavosti, temveč tudi zaradi zadostnega števila glasov volivcev srednjega razreda, ki so kljub nezadovoljstvu zaradi počasnega izboljševanja razmer menili, da bi vodstvo Baracka Obame zaleglo bolj od politik, ki jih je zagovarjal njegov republikanski tekmec Mitt Romney in so jih dojemali samo kot balzam za bogate. Poleg tega demografske spremembe v ZDA niso pisane na kožo kandidatom, ki imajo pri nagovarjanju Latinsko-američanov in številnih drugih manjšin težave, kot jih je imel tudi Romney.

Nekateri vidiki kampanje, med katerimi sta v ospredju zlasti znesek porabljenega denarja in njen negativni ton, so presenetili številne zunanje opazovalce. Toda sama tekmovalnost ameriškega koncepta demokracije in dejstvo, da je zmeraj na voljo druga možnost, zaradi česar se morajo tisti na položajih moči trdo bojevati, da tam tudi ostanejo, se je med zadnjo kampanjo vsemu svetu pokazala v vsem svojem sijaju.

Obama bo svoj drugi mandat začel v razmerah, ko je svetovno gospodarstvo na številnih razpotjih. V ZDA je šibko in neenakomerno gospodarsko okrevanje zlasti posledica neverjetno dragih monetarnih politik in trajnih velikanskih proračunskih primanjkljajev. Medtem ko je v blagajnah korporacij na kupe denarja, zasebne naložbe mirujejo. Na Japonskem se občutna gospodarska krepitev nenehno izmika, ministrski predsedniki pa si svoj položaj podajajo z neverjetno naglico.

Svetovno gospodarstvo na razpotju

V podobnem položaju krčevitih poskusov oživljanja je tudi Evropa, kjer pogumni manevri predsednika ECB Maria Draghija in obljube neomejenih posredovanj pri trgovanju z javnimi dolgovi staro celino komaj ohranjajo pri življenju. Toda brezposelnost je najvišja v zadnjih nekaj desetletjih, gospodarska rast pa tako rekoč stoji, in to celo v Nemčiji, medtem ko južno-evropska gospodarstva še vedno tonejo v globoki recesiji. Družbene razmere v Grčiji so medtem postale nevzdržne. Sicer drži, da je grško gospodarstvo sorazmerno majhno, vendar bi imel njegov zlom zelo negativne finančne in psihološke posledice za druga gospodarstva.

Hitro rastoča gospodarstva so v boljšem položaju. A čeprav je njihova možna produktivnost precej večja kot v razvitih državah, pa ni nikakršnih znamenj pričakovanih cikličnih gibanj oziroma ločevanja. Svetovno gospodarstvo je namreč soodvisna celota, v kateri se težave v njenih pomembnih sestavnih delih takoj prenesejo na vse preostale. To pa ne velja samo za gospodarske težave: potrebe po skupnem odzivu na podnebne nevšečnosti namreč ni več mogoče ignorirati.

Res je, da ZDA ne morejo več same določati delovanja svetovnega gospodarstva, a vseeno ima smer, ki jo izberejo, še zmerom velikanski vpliv nanj, saj ta hip še ostajajo prva velesila sveta in ohranjajo prevladujoč vpliv v institucijah in združenjih, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in G-20. Ameriške ideje še vedno vplivajo na politične razprave in odločitve povsod po svetu.

Prednostne naloge?

Kakšne naj bodo torej gospodarsko-politične prednostne naloge Obamovega drugega mandata? Kljub številnim težavam svetovnega gospodarstva ostajajo še zmeraj na voljo velikanski investicijski viri v ZDA, na Kitajskem, v Nemčiji in drugod. Čeprav nekatere omejitve zaradi podnebnih dejavnikov in omejenih naravnih virov seveda ostajajo, smo še zmeraj na začetku velike tehnološke revolucije, ki naj bi prinesla nove možnosti za veliko povečanje produktivnosti in splošne blaginje, hkrati z resnimi spremembami trga dela in zaposlovanja.

A trajna gospodarska rast zahteva, da tisti, ki imajo na voljo dovolj kapitalskih sredstev, ta tudi vlagajo. To pa se ne bo zgodilo, dokler si srednji in nižji sloji prebivalstva v razvitih državah ne bodo toliko opomogli, da se bo znova pojavilo stabilno povpraševanje, na katero vlagatelji željno čakajo.

Še zmeraj je na voljo dovolj možnosti za dobiček: dejanski davki na kapital niso previsoki, korporativni sektor pa ima na voljo dovolj poceni denarja. A koncentracija prihodkov na samem vrhu družbene piramide - več kot 90 odstotkov dobička zaradi lanske ameriške gospodarske rasti je pripadlo zgornjemu odstotku prebivalstva - zavira splošno okrevanje, makroekonomska politika pa ostaja ujeta med potrebo po nenehnih spodbudah in nevarnostjo hitrega naraščanja javnega dolga ter nepremičninskimi baloni, ki jih napihujejo rekordno nizke obrestne mere.

Pravičnost, boljše izobraževanje in učinkovito sodelovanje Povedano drugače, bolj uravnotežena porazdelitev prihodkov ni le družbeni ali etični izziv, temveč je najpomembnejša za makroekonomsko in dolgoročno korporativno uspešnost, kar je odločilnega pomena za vse države, še zlasti za ZDA in Kitajsko.

Ostaja tudi globoka potreba (tako v ZDA kot globalno) po ustreznejšem izobraževanju in pridobivanju spretnosti. Brez veščin, ki jih zahtevajo novonastajajoče tehnologije, bo veliko delavcev nezaposljivih. Glavna korist spodbujanja splošnega kakovostnega izobraževanja je zlasti v tem, da pomaga pri reševanju težave pravičnejše porazdelitve prihodkov.

Nazadnje pa je tukaj še potreba po učinkovitem mednarodnem sodelovanju. Kitajski trgovinski presežek se zmanjšuje, trenutni presežek v državah severne Evrope pa je 500 milijard dolarjev. Povpraševanje v južni Evropi je medtem v razsulu, trgovinski primanjkljaj ZDA pa je prav tako skoraj pol bilijona dolarjev. Dolgoročni izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in skrajni vremenski pojavi, prav tako zahtevajo hitro in učinkovito mednarodno sodelovanje z večjo zavzetostjo ZDA, ki bi lahko sprožile revolucijo v rabi čistejših energetskih virov. To pa bi navsezadnje pripeljalo do odpiranja številnih novih delovnih mest in naložb ter do novega cikla rasti.

Po dolgotrajni in trdi volilni kampanji v ZDA je zdaj čas za temeljite politične reforme. Upati je, da bo to spoznal tudi ameriški kongres in podprl ukrepe, s katerimi bi lahko pomagali milijonom ljudi v ZDA in drugod po svetu.

- Kemal Derviş je nekdanji turški minister za gospodarstvo, administrator programa OZN za razvoj in podpredsednik Svetovne banke. Zdaj je podpredsednik ustanove Brookings Institution.

- © Project Syndicate

- Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

8
Komentiraj
Izkušnja tiskanih Financ na vaših Android ali iOS telefonih in tablicah.
Že na predvečer tiskane izdaje.
  GOOGLE PLAY
  APPSTORE
Berite časopis Finance v aplikaciji na vašem osebnem računalniku.   VSTOPITE

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.

Pomoč pri registraciji in prijavi: admin@finance.si

Z registracijo sprejemate splošne pogoje.
Zbranih podatkov ne posredujemo tretjim osebam (Več o zasebnosti...).

Naslovnica Finance.si
Slovenija Podjetnica v DZ, ki obljublja več pragmatičnosti 4

Maruša Škopac iz SMC menja podjetniško pot za politično

Slovenija (spletna anketa) Volivci ste jim dali glas, vas prepriča tudi obraz? 14

Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša poslanka v deželi je tej

Slovenija Od pornografije do korupcije 7

Prihodnja vlada bi morala imeti dobre organizatorje, ki kariere niso gradili med prijatelji v javni upravi.

Slovenija Denarja v podjetjih največ od 2008: dobra novica za plačilno disciplino [P]

Slovenske družbe imajo za 42 odstotkov več denarja na računih kot pred krizo

Slovenija Kako upravljajo denar [P]

Medtem ko se na Portugalskem sprašujejo, katere družbe so se poleg Portugal Telecoma opekle z dolžniškimi vrednostnimi papirji...

Slovenija Bo Rusija znižala Krkine rezultate? [P]

Krka danes objavlja svoje polletne rezultate. Analitiki večjih pretresov ne pričakujejo, morda bi prihodki lahko bili nekoliko manjši...

Svet Jurij Šimac Ukrepi proti Rusiji pred vrati; koga bodo boleli? [P]

Najprej ruske milijarderje, ki hitro izgubljajo premoženje

Slovenija Petra Sovdat Namesto s 55,5 milijona lahko NLB obtiči z vilo Đukanovićevega »kuma«

Kako je najmočnejši črnogorski tajkun Dragan Brković porabil denar NLB

Slovenija Albina Kenda Naš primanjkljaj v prvem četrtletju 3,4-odstoten [P]3

Sočlanice EU Slovenijo opozarjajo, da je prizadevanje za zmanjševanje primanjkljaja premajhno

Slovenija Bartec Varnost išče izvajalca za gradnjo novih poslovnih prostorov [P]

V zagorskem podjetju Bartec Varnost tudi letos rastejo. Prihodke bodo po načrtih povečali za več kot desetino, EBITDA s štiri na pet...

Slovenija V Thermani predčasno poplačali ženo župana, so insolventni in septembra bo najverjetneje prisilka [P]

Še marca letos je predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak trdil, da se podjetje lahko reši brez konverzije terjatev v kapital, zdaj to...

Svet Podružnice evropskih bank v ZDA v finančni kaši [P]

So poravnave zaradi davčnih utaj in težave s poročanjem le vrh ledene gore?

Slovenija Hrvaška Adris in Croatia lahko kupita petino Save Re [P]

Delnice Save Re, za katere ste denimo maja na borzi odšteli 11 evrov, zdaj stanejo okoli 14 evrov. Kaj se dogaja? Ali hrvaška Adris Grupa...

Novice Matej Kačič Pametni sedeži, ki zaznajo utrujenost voznika

Vozniki se sploh v poletnih mesecih pogosto bojujejo z zaspanostjo in utrujenostjo, kar lahko vodi v nesreče; znanstveniki zdaj razvijajo...

Novice Večina prevoznikov vlaga v svojo prihodnost 1

Prevozniki želijo znižati stroške za gorivo, saj ti pomenijo največjo težavo, s katero se spopadajo pri svojem delu; kar 76 odstotkov...

Novosti Med čari male mazde 2 oblika in novi dizel

Okretnost in kompaktnost sta med aduti mazde 2, s četrto generacijo pa se bo japonka pokazala v mikavni opravi, s sodobno notranjostjo in...

Novosti Anže Jamnik Karavan s stilom

Mercedes ponudbo razreda C razširja še s karavanom - uporabnejšo in obenem še vedno zelo privlačno različico tega modela z uradno...

Novosti Fiatova robustneža za male in velike potrebe 2

Jeseni bo Fiat obogatil svojo družino križancev z malo pando cross in družinskim freemontom cross

Novosti Avanturistična škoda octavia za 28 tisočakov

Škoda z novo octavio scout širi ponudbo avanturističnih modelov; štirikolesni pogon, večja oddaljenost od tal in karavanska...

Slovenija Aleš Perčič Grlićeva na vprašanje, ali razmišlja o odstopu: »Zakaj pa?« 19

"Sem tarča anonimk ob menjavi vsakega ministra," pravi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki jo kriminalisti neuradno...