Kaj prinaša drugi mandat Baracka Obame 8

avtor 13.11.2012  00:01  /  Finance 217/2012
V ZDA je čas za temeljite politične reforme.

Predvolilna tekma je bila kar izenačena, a je predsedniku Baracku Obami le uspelo dobiti drugi mandat. Zdaj se ZDA in ves preostali svet sprašujejo, kaj bo storil v drugem obdobju svojega predsedovanja.

V ZDA je čas za temeljite politične reforme.

Kajti zmagati na volitvah ob še zmeraj šibkem gospodarstvu in skoraj osemodstotni brezposelnosti nikakor ni bilo lahko. Številne druge vodilne državnike, denimo Nicolasa Sarkozyja, Gordona Browna in Joséja Zapatera, je nezadovoljstvo ljudi ob slabih gospodarskih razmerah zadnjih nekaj let preprosto odpihnilo. Čeprav je ekonomska katastrofa izbruhnila po osmih letih republikanske vladavine Georgea W. Busha, se je moral nazadnje Obama spopasti z bremenom šibkega gospodarskega okrevanja.

Recept za uspeh

Baracku Obami pa ni uspelo zmagati le zaradi neverjetne osebne žilavosti, temveč tudi zaradi zadostnega števila glasov volivcev srednjega razreda, ki so kljub nezadovoljstvu zaradi počasnega izboljševanja razmer menili, da bi vodstvo Baracka Obame zaleglo bolj od politik, ki jih je zagovarjal njegov republikanski tekmec Mitt Romney in so jih dojemali samo kot balzam za bogate. Poleg tega demografske spremembe v ZDA niso pisane na kožo kandidatom, ki imajo pri nagovarjanju Latinsko-američanov in številnih drugih manjšin težave, kot jih je imel tudi Romney.

Nekateri vidiki kampanje, med katerimi sta v ospredju zlasti znesek porabljenega denarja in njen negativni ton, so presenetili številne zunanje opazovalce. Toda sama tekmovalnost ameriškega koncepta demokracije in dejstvo, da je zmeraj na voljo druga možnost, zaradi česar se morajo tisti na položajih moči trdo bojevati, da tam tudi ostanejo, se je med zadnjo kampanjo vsemu svetu pokazala v vsem svojem sijaju.

Obama bo svoj drugi mandat začel v razmerah, ko je svetovno gospodarstvo na številnih razpotjih. V ZDA je šibko in neenakomerno gospodarsko okrevanje zlasti posledica neverjetno dragih monetarnih politik in trajnih velikanskih proračunskih primanjkljajev. Medtem ko je v blagajnah korporacij na kupe denarja, zasebne naložbe mirujejo. Na Japonskem se občutna gospodarska krepitev nenehno izmika, ministrski predsedniki pa si svoj položaj podajajo z neverjetno naglico.

Svetovno gospodarstvo na razpotju

V podobnem položaju krčevitih poskusov oživljanja je tudi Evropa, kjer pogumni manevri predsednika ECB Maria Draghija in obljube neomejenih posredovanj pri trgovanju z javnimi dolgovi staro celino komaj ohranjajo pri življenju. Toda brezposelnost je najvišja v zadnjih nekaj desetletjih, gospodarska rast pa tako rekoč stoji, in to celo v Nemčiji, medtem ko južno-evropska gospodarstva še vedno tonejo v globoki recesiji. Družbene razmere v Grčiji so medtem postale nevzdržne. Sicer drži, da je grško gospodarstvo sorazmerno majhno, vendar bi imel njegov zlom zelo negativne finančne in psihološke posledice za druga gospodarstva.

Hitro rastoča gospodarstva so v boljšem položaju. A čeprav je njihova možna produktivnost precej večja kot v razvitih državah, pa ni nikakršnih znamenj pričakovanih cikličnih gibanj oziroma ločevanja. Svetovno gospodarstvo je namreč soodvisna celota, v kateri se težave v njenih pomembnih sestavnih delih takoj prenesejo na vse preostale. To pa ne velja samo za gospodarske težave: potrebe po skupnem odzivu na podnebne nevšečnosti namreč ni več mogoče ignorirati.

Res je, da ZDA ne morejo več same določati delovanja svetovnega gospodarstva, a vseeno ima smer, ki jo izberejo, še zmerom velikanski vpliv nanj, saj ta hip še ostajajo prva velesila sveta in ohranjajo prevladujoč vpliv v institucijah in združenjih, kot so Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in G-20. Ameriške ideje še vedno vplivajo na politične razprave in odločitve povsod po svetu.

Prednostne naloge?

Kakšne naj bodo torej gospodarsko-politične prednostne naloge Obamovega drugega mandata? Kljub številnim težavam svetovnega gospodarstva ostajajo še zmeraj na voljo velikanski investicijski viri v ZDA, na Kitajskem, v Nemčiji in drugod. Čeprav nekatere omejitve zaradi podnebnih dejavnikov in omejenih naravnih virov seveda ostajajo, smo še zmeraj na začetku velike tehnološke revolucije, ki naj bi prinesla nove možnosti za veliko povečanje produktivnosti in splošne blaginje, hkrati z resnimi spremembami trga dela in zaposlovanja.

A trajna gospodarska rast zahteva, da tisti, ki imajo na voljo dovolj kapitalskih sredstev, ta tudi vlagajo. To pa se ne bo zgodilo, dokler si srednji in nižji sloji prebivalstva v razvitih državah ne bodo toliko opomogli, da se bo znova pojavilo stabilno povpraševanje, na katero vlagatelji željno čakajo.

Še zmeraj je na voljo dovolj možnosti za dobiček: dejanski davki na kapital niso previsoki, korporativni sektor pa ima na voljo dovolj poceni denarja. A koncentracija prihodkov na samem vrhu družbene piramide - več kot 90 odstotkov dobička zaradi lanske ameriške gospodarske rasti je pripadlo zgornjemu odstotku prebivalstva - zavira splošno okrevanje, makroekonomska politika pa ostaja ujeta med potrebo po nenehnih spodbudah in nevarnostjo hitrega naraščanja javnega dolga ter nepremičninskimi baloni, ki jih napihujejo rekordno nizke obrestne mere.

Pravičnost, boljše izobraževanje in učinkovito sodelovanje Povedano drugače, bolj uravnotežena porazdelitev prihodkov ni le družbeni ali etični izziv, temveč je najpomembnejša za makroekonomsko in dolgoročno korporativno uspešnost, kar je odločilnega pomena za vse države, še zlasti za ZDA in Kitajsko.

Ostaja tudi globoka potreba (tako v ZDA kot globalno) po ustreznejšem izobraževanju in pridobivanju spretnosti. Brez veščin, ki jih zahtevajo novonastajajoče tehnologije, bo veliko delavcev nezaposljivih. Glavna korist spodbujanja splošnega kakovostnega izobraževanja je zlasti v tem, da pomaga pri reševanju težave pravičnejše porazdelitve prihodkov.

Nazadnje pa je tukaj še potreba po učinkovitem mednarodnem sodelovanju. Kitajski trgovinski presežek se zmanjšuje, trenutni presežek v državah severne Evrope pa je 500 milijard dolarjev. Povpraševanje v južni Evropi je medtem v razsulu, trgovinski primanjkljaj ZDA pa je prav tako skoraj pol bilijona dolarjev. Dolgoročni izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe in skrajni vremenski pojavi, prav tako zahtevajo hitro in učinkovito mednarodno sodelovanje z večjo zavzetostjo ZDA, ki bi lahko sprožile revolucijo v rabi čistejših energetskih virov. To pa bi navsezadnje pripeljalo do odpiranja številnih novih delovnih mest in naložb ter do novega cikla rasti.

Po dolgotrajni in trdi volilni kampanji v ZDA je zdaj čas za temeljite politične reforme. Upati je, da bo to spoznal tudi ameriški kongres in podprl ukrepe, s katerimi bi lahko pomagali milijonom ljudi v ZDA in drugod po svetu.

- Kemal Derviş je nekdanji turški minister za gospodarstvo, administrator programa OZN za razvoj in podpredsednik Svetovne banke. Zdaj je podpredsednik ustanove Brookings Institution.

- © Project Syndicate

- Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

8
Komentiraj
Izkušnja tiskanih Financ na vaših Android ali iOS telefonih in tablicah.
Že na predvečer tiskane izdaje.
  GOOGLE PLAY
  APPSTORE
Berite časopis Finance v aplikaciji na vašem osebnem računalniku.   VSTOPITE

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Naslovnica Finance.si
Slovenija Peter Frankl Cerarjeva solata

Nova slovenska politična jed je začinjena z dvoživkami

Slovenija Zakaj je pri nas Lekov linex petkrat dražji kot na Slovaškem 7

Vir iz farmacije: z dražjimi zdravili v prosti prodaji proizvajalci nadomeščajo manjše dobičke pri receptih

Slovenija Kaj mora storiti nova vlada v zdravstvu 4

Ali lahko pričakujemo malce več trga in konkurence v zdravstvu? Malo verjetno.

Slovenija Od jugonostalgije ne boste siti 43

Tekma se je v nasprotju z obdobjem socializma z lokalne razširila na globalno raven. Če je vzhodni blok igral svojo tekmo na posebnem...

Slovenija 10 stvari, ki bodo vplivale na vaš posel 1

Pregled domačih in tujih silnic, ki bodo vplivale na prihodke in pogoje poslovanja vašega podjetja

Slovenija Matic Cvelbar Fajonova ali Jordanova. Zakaj pa ne? 5

Predvidoma v petek bomo izvedeli, kdo bo komisarski kandidat iz Slovenije. Bo to vendar ženska?

Slovenija Kam vse frči denar iz Premogovnika Velenje 2

Le nogometnemu klubu Rudar so rudnikove družbe v minulih petih letih nakazale 1,7 milijona evrov

Slovenija Sava Re se brani pred prevzemom 1

Pozavarovalnica Sava Re kupuje lastne delnice. Gre za obramo pred prevzemom s strani Adrisa in Croatie?

Svet Simon Johnson FED v zanikanju

Ameriške banke se še vedno v 95 odstotkih financirajo z dolžniškim kapitalom. Pri tako obsežnem vzvodju ni treba veliko za ustvarjanje...

Slovenija Durs poslal v stečaj tri podjetja Tomaža Huča 1

Ljubljanski podjetnik ima skupno devet podjetij, ki imajo za najmanj milijon evrov davčnega dolga

Borza & Denar DUTB prodaja lastniški delež in terjatve do ŠC Pohorje

Slaba banka prodaja skupno za okrog 55 milijonov evrov terjatev ter 96 odstotkov lastništva družbe, ki je zdaj v lasti NLB in NKBM

Novice So slovenskim izvoznikom res na stežaj odprta vrata na kazahstanski trg?

Hitro rastoče gospodarstvo v tem delu osrednje Azije je priložnost le za velike slovenske družbe

Novice Pri poslovanju s Kazahstanci bodite previdni!

Uroš Merc, prvi mož Bisol Goup, poudarja, da je pri poslovanju na kazahstanskem trgu treba poiskati zanesljivega lokalnega partnerja

Novice Tevel v Kazahstanu cilja na rudarsko panogo

Zaradi umiranja rudarske panoge v Sloveniji kisovška družba osvaja tudi kazahstanski trg

Novice Če delaš z državami s končnico -an, je ponavadi tvoj trud zaman!

Tako meni prvi mož Duola, ki je bil pred leti tudi častni konzul Kazahstana v Sloveniji; Kazahstan je sicer eden izmed Duolovih...

Novice Manja Pušnik Iskratel zasidran na osrednjeazijskih trgih

Kranjska družba na teh trgih sodeluje pri velikih infrastrukturnih projektih, kot so posodobitve telekomunikacijskega in železniškega...

Prehrana Lucija B. Petavs Pijemo kot račke, ker je koristno. Pa je res?

»Pij, preden si žejen,« je nekakšen trik industrije pijač, ki ga je najprej vsilila med tekači na dolge proge.

Novice Trije avtovelikani si režejo dve tretjini trga

Skupine Volkswagen, Renault-Nissan in PSA tudi v krizi krepijo svoj položaj, letos imajo omenjene tri znamke 66 odstotkov slovenskega...

Slovenija Nesmrtna Francozinja

Igralka Catherine Deneuve je bila od začetka znana po tem, da je na prvo mesto zmeraj znala postaviti udobje, a obenem ostati elegantna,...

Slovenija Penice 1

Predvsem čez lužo zelo priljubljene »marshmallowe« so najprej pripravljali iz zdravilne rastline slez, ki jo poznamo tudi pri nas.

Slovenija Zelena vila za navdih 7

Absint je močna žgana pijača zelene barve iz alkohola, pelina in janeža, nekakšen pelinkovec. Izvirno so ga delali tako, da so v...

Slovenija Kjer sta doma slovenski sir in viski

Očarljive osamljene turistične kmetije so kot gradovi s panoramskimi razgledi v porečju Poljanske Sore od Škofje Loke do Žirov.

Slovenija Na bojni nogi pod isto streho 1

V Srbiji pri starših živi več kot 57 odstotkov mladih med 25. in 34. letom. Po tem kazalniku je Srbija prva v Evropi, in odkar se je...