Lahovnik: Slovenska zakonodaja je prijazna do managerskih odkupov (daljši prispevek)

avtor 08.04.2003  14:27  Dopolnjeno: 08.04.2003 14:28

Na ljubljanski ekonomski fakulteti se je danes začel dvodnevni seminar z naslovom Združitve in prevzemi podjetij, ki ga je organiziral Center za izpopolnjevanje in svetovanje ekonomske fakultete v Ljubljani, poroča STA. Namenjen je predvsem managerjem v podjetjih, investicijskih skladih, bankah in drugih finančnih ustanovah, ki se soočajo ali pa se bodo soočili s problematiko kapitalskega povezovanja podjetij oz. bank. Uvodoma je programski vodja seminarja Matej Lahovnik udeležencem predstavil strateške vidike prevzemov in med drugim na primeru BTC predstavil managerski odkup podjetja. "Slovenska zakonodaja je do takih odkupov prijazna," je dejal Lahovnik.

Model prevzema ljubljanske družbe BTC je po Lahovnikovih besedah šolski primer managerskega odkupa podjetja. Podjetje je kotiralo na organiziranem trgu, prevzem, ki sta ga nadzorovali tako Ljubljanska borza kot Agencija za trg vrednostnih papirjev , se je dogajal zelo transparentno. Kot je poudaril Lahovnik, sicer največ managerskih prevzemov poteka preko družb pooblaščenk, ki ob pridobitvi več kot 25-odstotnega deleža ni dolžna objaviti ponudbe za prevzem.

V Sloveniji in v svetu poznamo sicer več vrst prevzemov: horizontalni, vertikalni, koncentrični in konglomeratni prevzem. Najbolj pogosti so, tako Lahovnik, horizontalni prevzemi, ko gre za prevzem podjetja iz iste panoge. "Najpogostejši razlogi za tak prevzem so izkoriščanja ekonomij obsega v proizvodnji in distribuciji z namenom zniževanja stroškov in povečevanja konkurenčnih prednosti. Poveča se tudi tržna moč podjetja prevzemnika," je pojasnil Lahovnik. Države s protimonopolno zakonodajo omejujejo tržno koncentracijo z namenom ohranjanja konkurenčnih trgov, ki zagotavljajo učinkovito delovanje ekonomskega sistema. V Sloveniji to nalogo opravlja urad za varstvo konkurence. Vprašanje pa je, tako Lahovnik, kaj sploh je relevanten trg, ki ga urad presoja.

Vertikalni prevzemi (prevzem podjetja v isti panogi ali v povezanih panogah, vendar na različni stopnji produkcijske verige) so v Sloveniji redki, saj znižajo strateško fleksibilnost podjetja, je pojasnil Lahovnik. Podjetje lahko prevzame bodisi svojega dobavitelja (prevzem nazaj) bodisi enega od svojih kupcev (prevzem naprej). Vertikalni prevzem je običajno posledica omejeno konkurenčnega trga polproizvodov zaradi njihove redkosti ali pa kritičnosti kakovosti polproizvodov in kontrole specifikacij vmesnih proizvodov. Taki prevzemi izključijo pogodbeno vezanje podjetja, v primeru pogodbenega vezanja pa velja, da čim bolj specifična je transakcija in čim bolj dolgoročno je pogodbeno razmerje, tem manj primerna je tržna rešitev in tem boljše je skupno lastništvo.

Pri koncentričnem prevzemu je prevzemnik po Lahovnikovih pojasnilih povezan s ciljnim podjetjem z osnovno tehnologijo, proizvodnim procesom ali trgi. "V svetu je pred časom močno odmeval primer združitve med družbama AOL in Time Warner," je kot primer koncentričnega prevzema, ki se je sicer izkazal za neuspešnega, navedel Lahovnik. V Sloveniji lahko pod to vrsto prevzema štejemo prevzeme Save Kranj . Ob tem pa je Lahovnik poudaril, da približno polovica takih prevzemov propade.

Konglomeratni prevzem je prevzem podjetja iz nepovezane panoge, podjetji pa nimata med seboj nikakršnih tehnoloških ali proizvodnih povezav in si ne konkurirata na istem ciljnem trgu. Kot je pojasnil Lahovnik, so ti prevzemi na razvitih kapitalskih trgih manj uspešni kot horizontalni, saj prevzemnik ne pozna dejavnosti, v katero vstopa. "Najboljši primer takega prevzema v Sloveniji je bila diverzifikacija Autocommercea," je spomnil Lahovnik. Podjetja se za take prevzeme odločajo predvsem zato, da bi zmanjšala poslovna tveganja, ki izhajajo iz ene same prevladujoče dejavnosti.

Lahovnik je spregovoril tudi o sovražnih prevzemih, pri katerih imajo praviloma zaradi visokih premij največ koristi delničarji ciljnega podjetja. "Največji zmagovalci t.i. pivovarske zgodbe v Sloveniji so bili prav delničarji, ki so po visoki ceni prodali delnice Pivovarne Union," je menil Lahovnik. Sicer pa je opozoril na težavo pri določanju premij, saj je včasih že v ceni delnice nekega podjetja vključena prevzemna cena ob morebitnem prevzemu tega podjetja. Notranja vrednost delnice tako po Lahovnikovem mnenju ne upravičuje visokega tečaja delnice, kot je to primer pri delnici Krke .

Podjetja se lahko pred sovražnimi prevzemi sicer zavarujejo z nekaterimi obrambnimi ukrepi. Kot je med drugim dejal Lahovnik, lahko ciljna družba sklene pogodbe s ključnimi delavci glede zagotovitve delovnega mesta, velikih odpravnin v primeru uspešnega prevzema ipd. Ciljna družba lahko izda tudi nove delnice z glasovalno pravico in jih prenese na družbo, ki je v lasti vodstva ciljne družbe, lahko se preventivno združi z drugimi podjetji ali pa sklene dogovor z določenim delničarjem, da odkupi delnice, lahko tudi izdane v ta namen, po ugodni ceni.

Seveda pa vsi prevzemi niso uspešni. Kot najbolj pogoste razloge za neuspešnost prevzemov je Lahovnik med drugim omenil primera, da je podjetje plačalo preveč za prevzeto podjetje, pri čemer je pocenilo sinergične učinke in ceno sprejelo na osnovi optimistične domneve glede prihodnjega razvoja ali pa da je podjetje vstopilo na trg, ki ga ne pozna in na katerega ne prinaša ustreznih veščin in virov.

Uspešni prevzemi, tako Lahovnik, temeljijo na strateškem pristopu. "Prevzemnik mora prispevati k izgradnji konkurenčnih sposobnosti prevzetega podjetja. Skupen 'core business' je najboljša osnova za prenos poslovnih praks na prevzeto podjetje ali za povezovanje aktivnosti. Nujna pa je tudi postopnost vstopa na nova poslovna področja," je še dejal Lahovnik.

0
Komentiraj
Izkušnja tiskanih Financ na vaših Android ali iOS telefonih in tablicah.
Že na predvečer tiskane izdaje.
  GOOGLE PLAY
  APPSTORE
Berite časopis Finance v aplikaciji na vašem osebnem računalniku.   VSTOPITE

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Naslovnica Finance.si
Slovenija Simona Toplak Cerar in sedem tajnic tajničine tajnice [P]11

Zakaj bodo v Sloveniji tudi pod Cerarjem najbolj ogrožene službe v podjetjih

Novice Andreja Lončar Vlada z zeleno lučjo Luki za 36-milijonsko posojilo pri EIB [P]1

Denar bo Luka Koper porabila za financiranje podaljšanja prvega pomola; bližje smo tudi gradbenemu dovoljenju za drugi tir

Svet STA Argentina se skuša izogniti delnemu bankrotu 1

Če dogovora s hedge skladi ne bo, bo to drugi bankrot države v zadnjih 13 letih

Slovenija Matic Cvelbar Tuš z bankami podpisal sporazum finančnega prestrukturiranja [P]2

"Skupina nadaljuje z uresničevanjem začrtane dolgoročne Strategije razvoja," zatrjujejo v družbi, ki je v lasti Mirka Tuša

Slovenija Aleš Perčič V Nipi posredno priznavajo prirejanje kadrovskih razpisov [P]7

V mariborski Nipi iščejo svetovalca poslovodstva, in sicer natakarja, ki zna rusko in ima licenco Fife ali Uefe. "V razpisu so razpisani...

Slovenija Mraz le v glavi [P]2

Meteorolog Branko Gregorčič: z avgustom se začenja razmeroma bolj stabilno in toplejše vreme

Slovenija Mnenje s pridržkom za Šušteršiča in Čuferja [P]8

Nenamenska poraba sredstev, nepravilnosti pri javnih naročilih, zaposlovanju in dodeljevanju transferov. To je le nekaj nepravilnosti, ki...

Slovenija Kaj vse je po ugotovitvah računskega sodišča narobe na Dursu [P]13

Računsko sodišče je pri poslovanju davčne uprave, ki jo vodi Jana Ahčin, našlo številne nepravilnosti v povezavi s knjiženjem in...

Slovenija Delničarji Term Čatež letos brez dividend [P]

Bilančni dobiček v višini nekaj več kot 10,5 milijona evrov bo družba razporedila v preneseni dobiček.

Slovenija Lastnica Droge Kolinske v polletju z višjo prodajo [P]1

Hrvaška Atlantic Grupa, ki jo vodi Emil Tedeschi, je v polletju prodajo povečala za 2,1 odstotka, EBIT pa za 5,4 odstotka

Svet Saša Kisovec Ameriški BDP v drugem polletju zrasel za štiri odstotke [P]

Rast BDP v Združenih državah je presenetila ekonomiste, ki so pričakovali tri odstotno rast.

Slovenija Saša Kisovec Paloma v prvem polletju povečala prihodke za devet odstotkov 2

K dobrim rezultatom je prispevala intenzivna trženjsko-prodajna aktivnost in osredotočenost na strateške trge.

Slovenija Jure Ugovšek Kdo bo v začetku leta 2015 postal novi lastnik Žita? Strateg ali sklad? [P]2

Delnica je od lanskega oktobrskega oblikovanja konzorcija pridobila 104 odstotke

Slovenija Aleš Perčič Na Hypovo slabo banko tudi terjatve do Karnerja, Jankovićev in Anderliča 27

Na interni slabi banki slovenskega Hypa je za okoli pol milijarde evrov slabih posojil

Slovenija Zakaj naše banke niso normalne [P]8

Dobrega pol leta po milijardni dokapitalizaciji in izločitvi dela slabega portfelja bank so naše banke polne depozitov, kreditirajo pa...

Slovenija Prvi faktor: kam so se Svilanu in Medji skrili malteški vlagatelji? [P]3

Se malteška banka FIMBank, ki bi morala po neuradnih informacijah najpozneje sredi leta vložiti štiri milijone evrov v družbo za odkup...

Svet Tadej Kotnik Železne srajce železnih časov [P]92

Raziskava (Ariely in sod., University of Munich Discussion Paper 2014-26, 2014) med prebivalci Berlina kaže, da so se tisti, ki so nekoč...