Slovenska tiskovna agencija vsi članki avtorja

31.7.10 16:56

Nekdanji guverner Banke Slovenija France Arhar, ki je sodeloval v pogajanjih o nasledstvu, je po dogovoru med premieroma Slovenije in Hrvaške v Bohinju ocenil, da če je "današnji dogovor pot v Basel, potem je pravi odgovor in pravi dogovor". Opozoril pa je, da gre pri deviznih vlogah za širši problem nasledstva, ne le Ljubljanske banke.

Arhar je izpostavil, da če današnji dogovor med premieroma obeh držav, Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor, pomeni reševanje v skladu s sporazumom o nasledstvu po nekdanji Jugoslaviji, potem se bo problem hrvaških deviznih varčevalcev Ljubljanske banke prenesel pred Banko za mednarodne poravnave v Baslu. Toda tam bodo morale sodelovati vse naslednice, ob Sloveniji in Hrvaški še BiH, Makedonija in Srbija, ki bodo morale doseči rešitev skupaj in za vse devizne vloge v nekdanji skupni državi, ne le za vloge nekdanje Ljubljanske banke.

“Že v prvem krogu pogajanj v Baslu je prišlo do kompromisnega predloga“

Arhar je spomnil, da je že v prvem krogu pogajanj v Baslu, ki so potekali po podpisu nasledstvenega sporazuma od decembra 2001 do julija 2002, prišlo do kompromisnega predloga švicarskega guvernerja, ki je bil po Arharjevih besedah v kombinaciji principa glavnega sedeža banke in delovanja banke preko podružnice v Zagrebu. Toda Hrvaška in BiH sta tovrstni rešitvi nasprotovali.

"Hrvaška in BiH sta zagotavljali samo eno rešitev. Tisto, ki prikazuje, koliko naj bi bila dolžna podružnica, ne glede na to, kje je ta podružnica plasirala svoje premoženje. Enostavno jih ni zanimalo, komu je ta podružnica denar posodila, niti ne, kakšen je bil režim v bivši Jugoslaviji v zvezi z zbiranjem deviznih vlog in vseh deviznih prilivov, ki so večinoma morali iti na devizne račune Narodne banke v Beogradu oziroma na račune, ki jih je imela banka v tujini," je pojasnil Arhar.

Poenostavljanje širšega, multilateralnega problema

Spomnil je, da je Slovenija ob osamosvojitvi sprejela garancijo za vse bančne vloge, brez razlik. In tedaj je bilo na slovenskem ozemlju pet "tujih" bank - štiri iz Srbije in ena iz Hrvaške. "Njihovi varčevalci pa so dobili izplačano vse, kar so imeli na teh računih, brez kakršne koli diskriminacije," je povedal in namignil, da bo potrebno v Baslu govoriti tudi o teh zadevah. Zato je vprašanje zgolj Ljubljanske banke v Zagrebu pravzaprav le poenostavljanje širšega, multilateralnega problema, je poudaril.

Pojasnil je, da sta bili v nekdanji Jugoslaviji dve jamstvi - dinarske vloge je garantirala Narodna banka Jugoslavije (NBJ), devizne vloge pa federacija. "To dejstvo deviznih vlog, ker ni garantirala posamezna republika, je zelo pomembno v kontekstu razprave, kakšen delež je treba pokriti. Poleg tega nam državam naslednicam otvoritvena bilanca NBJ niti zaključna bilanca še ni bila predstavljena, čeprav smo od Beograda to večkrat zahtevali. Zato to ni samo bilateralno, ampak je multilateralno vprašanje," je poudaril.

“Pogajanja v Baslu bodo verjetno dolgotrajna“

Na koncu pa je še opozoril, da bodo pogajanja v Baslu verjetno dolgotrajna. "Tu moramo biti realni. Ko sem se pogajal za jugoslovansko zlato, sem se pogajal tri leta z ostalimi guvernerji bank. Dokler stvari niso na skupnem imenovalcu, si nihče ne bo upal česa prejudicirati. Kar koli bo na koncu, bo pomenilo denar," je še opozoril.