Brane Gruban vsi članki avtorja

Finance 49/2010 12.3.10 00:01

Zaposleni so lahko zadovoljni, ne da bi bili tudi zavzeti. Vendar pa le zavzetost zaposlenih zagotavlja večjo delovno in s tem poslovno uspešnost. Velika Britanija je zavzetost zaposlenih vključila v svojo izhodno strategijo.

Zavzetost zaposlenih - gre za čustveno navezanost posameznikov na svoje delovno okolje - je koncept, ki v kriznih časih postaja nepogrešljiv. V dobrih časih pomeni zavzetost zaposlenih razliko med dobrimi in odličnim organizacijami, v slabih časih pa razliko med preživetjem in katastrofo.

Kakšno težo pridobiva koncept, ki ni nov in ga že nekaj časa poznamo tudi v strokovnih krogih v Sloveniji, pa kaže spoznanje, da ga je britanska vlada vključila v svojo izhodno strategijo iz gospodarske krize. Če preberete izhodno strategijo slovenske vlade, boste opazili, da gre za kliše v pripravi tovrstnih vladnih gradiv, saj v teh preprosto ni prostora za inovativno, nelinearno, lateralno ali sistemsko razmišljanje, kaj šele za ljudi!

Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali bo ta sicer navidezno korekten politični manifest imel zadostne mobilizacijske učinke; če ne bomo imeli motiviranih in zavzetih zaposlenih, lahko na uspeh preprosto pozabimo. O tem pa v slovenski izhodni strategiji, v nasprotju z denimo britansko, ni niti besede, niti duha niti sluha.

Zavzetost kot temeljni kadrovski koncept ni nov. Vodilna svetovna raziskovalna hiša Gallup že dobrih 25 let meri zavzetost zaposlenih na ravni nacionalnih ekonomij (125 držav), gospodarskih panog ter subjektov. Poseben mobilizacijski učinek je raziskava, v ozadju katere je harvardska poslovna šola, dobila pred leti, ko jim je uspelo dokazati vzročno-posledično povezavo in občutno korelacijo s finančno uspešnostjo (glej okvir).

Verjamete, da bi neko nogometno moštvo zmagovalo, če bi bila le dva od 11 igralcev zagreta za zmago, sedmim bi bilo vseeno, ali zmagajo ali so poraženi (važno je le, da se pač igra), dva igralca v moštvu pa bi zabijala gole v lastno mrežo? To je žal statistika zadnjega desetletja vsepovsod po svetu: samo približno 20 odstotkov zaposlenih je zavzetih, 60 odstotkov zaposlenih naredi samo tisto, kar morajo, medtem ko je petina tako imenovano aktivno nezavzetih.

Zadnji najbolj porazno vplivajo na finančne rezultate, saj niso le nezadovoljni, cinični in nezaupljivi sami pri sebi, ampak nejevoljo aktivno prenašajo na sodelavce in povzročajo disonantno ozračje, ki dokazano vpliva na poslovno uspešnost.

Vse našteto dokazuje, da se je star model znanstvenega menedžmenta tipa Taylor dokončno izpel in da bo treba najti nove formule motiviranja ljudi. Politika groženj, kazni in negativne psihologije motivacije ne deluje, ker so zaposleni našli "učinkovit" odziv nanjo: branijo se z nezavzetostjo in naredijo le še tisto in toliko, kot morajo, da pridejo skozi in preživijo.

Kako dramatične posledice ima naraščajoča nezavzetost zaposlenih, povesta podatka za ameriško in nemško gospodarstvo. Prvo izgublja med 292 in 320 milijardami dolarjev na letni ravni v zadnjih letih zaradi upada produktivnosti med zaposlenimi. Nemčija je v letu 2008, za katero so na voljo zadnji podatki, izgubila 93 milijard evrov zaradi samo 13-odstotne zavzetosti zaposlenih, ki jim grozljivo sledi podatek o kar 20-odstotni stopnji aktivne nezavzetosti zaposlene populacije.

Nezavzeti sta torej v Nemčiji kar dve tretjini vseh zaposlenih. Nam je zdaj jasno, zakaj ne bomo zlahka splavali iz krize, če končno ne naslovimo tudi teh vprašanj, in ne samo velikih bančnih in podobnih finančnih tem?

Raziskave vzrokov za vse večjo nezavzetost zaposlenih ne glede na različnost uporabljenih metodologij kažejo na glavnega krivca: to namreč niso makroekonomske okoliščine, saj raziskave zavzetosti v času pred krizo in zdaj niso občutno različne. Prvi vzrok za nezavzetost s(m)o vodje.

Koncept zavzetosti zaposlenih ni modna muha velikih svetovnih svetovalskih multinacionalk, ampak relevanten in uporaben recept za prenovo tradicionalnih menedžerskih praks in modelov. S tem se je dokončno končal obračun z več desetletij zavajajočim konceptom zadovoljstva zaposlenih, ki ni prinesel nobenih oprijemljivih dokazov za večjo poslovno uspešnost v primeru večjega zadovoljstva zaposlenih. Zaposleni so namreč lahko zadovoljni, ne da bi bili tudi zavzeti.

Vendar pa edino zavzetost zaposlenih zagotavlja večjo delovno in s tem poslovno uspešnost. Zadovoljstvo je torej samo minimum, prva stopnička piramide, na vrhu katere zdaj kraljuje zavzetost. Na drugi stopnički je motiviranost, na tretji pripadnost, četrto zavzema ponos. Vse našteto skupaj ob sočasni in hkratni pripravljenosti posameznika prispevati nekaj tudi sam pa je zavzetost.

Deja vu, bodo dejali nekateri tudi po tem poskusu opisati premike od zadovoljstva zaposlenih k zavzetosti. Čas je, tako kot vedno, edini kritik, brez interesov iz ozadja. Za zdaj so podatki o uporabnosti in učinkovitosti tega pristopa argumentirani in prepričljivi. Podpirajo jih številni praktični primeri in daljše časovne vrste nekaterih raziskav. Integracija meril zavzetosti postaja novo, objektivnejše holistično merilo, ki zanesljivo napoveduje tudi uspešne finančne rezultate, to pa je tisto, čemur se tudi menedžment težko upira ali odreče.

Nekaj je gotovo - trend številka ena v prihodnje gotovo ne bo več le boljše upravljanje poslovnih procesov, ampak maksimiranje zavzetosti zaposlenih in zavzetosti kupcev. Končajmo z mislimi britanskega ministra za gospodarstvo, inovacije in znanje lorda Mandelsona v spremni besedi raziskovalnemu poročilu o zavzetosti zaposlenih kot delu izhodne strategije. "Samo organizacije, ki resnično in iskreno zagotavljajo zavzetost in navdih zaposlenim, so sposobne ustvarjati inovativne produkte in storitve z večanjem produktivnosti in večjo delovno uspešnostjo vseh zaposlenih.

Okrevanje britanskega gospodarstva in njegova vzdržna konkurenčna sposobnost v globalni ekonomiji sta odvisna od zaupanja zaposlenih, zato mora vlada promovirati razumevanje, kako večja zavzetost zaposlenih pripomore k inovativnosti, produktivnosti in delovni uspešnosti. Ste kakšnega od slovenskih ministrov kadarkoli slišali izreči podobne besede? Ko pa jih bodo spremljala še dejanja, se za uspeh izhodne strategije ne bo več treba bati.

Brane Gruban je direktor svetovalnega podjetja Dialogos in ima mednarodno akreditacijo poslovnega komuniciranja ABC.

Brane Gruban je direktor svetovalnega podjetja Dialogos in ima mednarodno akreditacijo poslovnega komuniciranja ABC.