Foto: Irena Herak

Kaj je imuniteta? Nanjo se poslanci v predkazenskem postopku ne morejo sklicevati, vendar pa - kot določa ustava - zoper njih ne more biti sprožen kazenski postopek, ne da bi državni zbor odločal, ali poslancu prizna imuniteto ali ne. Državni zbor o tem odloča tudi v primeru, če se poslanec na imuniteto ne sklicuje. Kazenski postopek pa se lahko začeti tudi brez dovoljenja parlamenta, če je poslancu očitano kaznivo dejanje, za katero je predpisana več kot petletna zaporna kazen.

Vse Jelinčičeve imunitete

Zmago Jelinčič je parlamentarni prvak v kazenskih postopkih: državni zbor je o njegovi imuniteti od leta 1992, ko je postal poslanec, odločal kar petindvajsetkrat. Dvanajstkrat se na imuniteto ni skliceval in je tudi ni dobil, osemkrat se ni skliceval na imuniteto, a mu jo je državni zbor priznal, dvakrat je hotel imuniteto in jo je tudi dobil, trikrat pa se je nanjo skliceval, a mu državni zbor imunitete dni priznal. Šlo je za očitana različna kazniva dejanja, od razžalitev do sodelovanja pri poskusu umora.

Bombe in ilegalno orožje

Leta 1992 je namreč prispeval dele za bombo, ki so jo podtaknili pod nek avtomobil. Istega leta je v Tržiču streljal na državljane bivše SFRJ. Zaradi tega je bil obsojen zaradi ogrožanja z nevarnim orožjem pri prepiru ali pretepu v prekoračenem silobranu: plačal je 50 tisoč tolarjev kazni.

Pri Jelinčiču je bilo sicer opravljenih več hišnih preiskav, v katerih so policisti naleteli predvsem na ilegalno orožje. Celo skladišče orožja pa je Jelinčič hranil pri nekdanji partnerici Polonci Dobrajc.

Od pijanega voznika do junaka

Jelinčič se je še vsakokrat izvil iz situacije, ki bi marsikaterega njegovega kolega politično pokopala. Zgovoren je primer odvezama vozniškega dovoljenja Jelinčiču zaradi pijanosti za volanom. Iz zagate je izšel kot junak. Podobno je bilo že leta 1992, ko so ga priprli, kasneje pa izpustili. Akcija mu je dvignila priljubljenost in na volitvah je SNS dobila 12 poslanskih mandatov. Ob vsakem škandalu mu je priljubljenost le zrasla.

(Politični) zapornik na Dobu

Sicer pa je Jelinčič tudi konec osamosvojitvene vojne pričakal za rešetkami: očitali so mu organiziranje paravojaških enot. V sedemdesetih je bil zapornik: na Dobu je menda odsedel tri leta in pol zaradi tatvin v cerkvah. Sam to sicer zanika in pravi, da je bil politični zapornik.