Redakcija Financ vsi članki avtorja

10.3.10 10:06

Foto: Aleš Beno

Ali smatrate, da je utopično pričakovati, da se bo nekoč izboljšalo stanje na področju korupcije v Sloveniji, glede na to, da gre za majhno državo, kjer so vsi ljudje po nekih odnosih med seboj prepleteni?

Po naravi sem previden optimist in trdno verjamem, da se bo kljub naši - takšni in drugačni - majhnosti stanje na področju korupcije vendarle izboljšalo. Seveda bodo za to potrebna desetletja trdega dela, predvsem pa resna in ne zgolj deklarirana podpora politike...Zdaj smo v fazi, ko vemo, kaj je treba delati, za to imamo na razpolago že skoraj vse institucije, in od besed bo treba preiti k še več in k še bolj odločnim dejanjem.

Kaj mislite o tem, da bi bila zakonodaja napisana tako, da bi bolj sankcionirala "nevestno" delo državnih uslužbencev. Namreč, korupcijo je zelo težko dokazati, škodo zaradi nepravilnosti pri na primer javnem naročanju in nekaterih drugih dejavnosti pa bistveno lažje.

Zakonodaja je tako že napisana, problem je v tem, da se tako tudi ne izvaja. Zaradi tega boste v predlogu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je potrdila slovenska vlada dne 25. februarja tega leta, našli tudi določbe (o nasprotju interesov, o spremljanju premoženjskega stanja oseb, ki odločajo o javnih naročilih, o novih pristojnostih Komisije), ki bodo poskušale vzpostaviti red na tem področju.

Ali se pri vas raziskuje (ali kje drugje) tudi korupcija v privatnem sektorju, npr. privilegiji pri naročilih in razpisih podjetij v delni občinski lasti - konkretno upravniki zgradb.

Odgovor je pozitiven, pri čemer lahko povem tudi to, da se s postopki upravnikov zgradb kar pogosto ukvarjamo, saj beležimo veliko število prijav s tega področja.

Ali ste obravnavali oz. obravnavate kateri primer korupcije pri Zoranu Jankoviću?

Zoper gospoda Jankovića smo dobili že kar nekaj (9) prijav. Z obdelavo nekaterih smo zaključili, druge še obdelujemo. Tam, kjer lahko (torej tam, kjer ne gre za odstop zadeve policiji oz. tožilstvu), o tem tudi sproti obveščamo javnost.

Foto: Urban Štebljaj

Kje in kako prijaviti sum koruptivnega dejanja pri delu delovne ali kakšne druge inšpekcije?

Komisija je o delu nekaterih inšpekcijskih organov že izdala načelno mnenje št.179, ki ga lahko najdete na naši spletni strani, sume korupcije pri delovanju inšpekcijskih organov pa lahko prijavite njim nadrejenim organom, policiji ali pa Komisiji.

Zakaj je afera Ericsson iz leta 2004 tako hitro poniknila v pozabo, pa čeprav je bilo na izredni seji DZ sprejetih kar nekaj obvez v zvezi s tem? Iz poročila delovne skupine OECD za preprečevanje korupcije jeseni 2005 je razbrati, da sta bila na Švedskem dva Ericssonova uslužbenca obsojena zaradi davčne utaje, korupcijska dejanja pa izvršena zunaj Švedske. V Sloveniji očitno niso bili sproženi nikakršni postopki, edina posledica je bila, da je dobavila UMTS omrežje Nokia in ne Ericsson.

Urad za preprečevanje korupcije kot predhodnik Komisije je o tej zadevi zbral vse razpoložljive podatke in z njimi seznanil slovensko državno tožilstvo. Šli smo tako daleč, da smo slovenskim tožilcem dali tudi imena in kontaktne podatke tožilcev v Švici, ki so se ukvarjali s to zadevo, da bi čim bolj pospešili njihovo skupno delo. Ali je prišlo do sodelovanja in kakšni so bili njegovi rezultati, pa ne vemo.

Zakaj se ne preiskuje nepravilnosti v javnih zavodih, kjer je veliko nepravilnosti, kot so prirejeni rezultati razpisov, negospodarna poraba javnega denarja, preveč odobrenega dopusta, nenadzorovano najemanje "zunanjih" sodelavcev, plačilo prevoznih stroškov, ki niso utemeljeni?

Tudi javni zavodi so predmet našega dela, še več, v njih smo zaznali takšne in tako številne kršitve, da smo pristojni ministrici - za javno upravo - predlagali, da se področje dela javnih zavodov uredi povsem na novo, z novim zakonom, saj v trenutni pravni in dejanski situaciji ni mogoče resno računati na to, da bi se lahko stanje v slovenskih javnih zavodih kakorkoli opazno izboljšalo.