Prejeli smo: Delničarji SKB banke bentijo in si pulijo lase

avtor 01.07.2002  17:14  Dopolnjeno: 01.07.2002 17:17

Odgovor SKB banke na članek z naslovom Delničarji SKB banke bentijo in si pulijo lase je poln neresnic, sprenevedanj, nesmislov in zavajajočih trditev.

Večina delničarjev, ki ob javni ponudbi niso prodali svojih delnic, je računala, da se bo z novim tujim večinskim lastnikom izboljšalo finančno poslovanje SKB banke, ki je bilo v preteklih letih bolj podobno Avgijevemu hlevu iz grške mitologije, vendar se je takoj po prevzemu izkazalo, da je nova večinska lastnica Societe Generale skupaj z upravo začela voditi poslovanje SKB banke do malih delničarjev po načelu l'etat c'est moi. SKB banka ne sprejema in ignorira dejstvo, da delničarji vlagajo denar v delnice s ciljem prejemanja prihodnjih donosov od lastniškega kapitala, ne pa samo v špekulativne namene.

S poudarjanjem dejstva, da je Societe Generale nakazala ob uspeli javni ponudbi možnost umika delnic z organiziranega trga, je SKB banka posredno dokazala, da je Societe Generale siva eminenca, ki vleče niti iz ozadja, odločitev in s tem povezana utemeljitev o umiku delnic pa ni pristen izkaz volje uprave, kar je groba kršitev določbe 219. člena ZGD do malih delničarjev, po katerem morajo organi družbe delničarje ob enakih pogojih enako obravnavati.

SKB banka v odgovoru navaja, da je bila delničarjem ponujena revidirana knjigovodska vrednost delnic po "nevtralni" ceni 2.251,78 tolarja za delnico, ki je bila kar za 11 odstotkov "višja" od povprečne cene delnic na borznem trgu, dosežene v zadnjem mesecu, ob tem pa zamolči, da je bila ponujena cena za delnico kar za 35,27 odstotka nižja od knjigovodske vrednosti na dan 31. decembra 2000, ki je znašala 3.478,79 tolarja. SKB banka se ne zaveda, da je temeljna naloga uprave maksimiziranje vrednosti lastniških naložb delničarjev, med katere kot kazalec upravičeno uvrščamo tudi knjigovodsko vrednost delnic, ne pa njeno zmanjšanje za več kot tretjino.

Razlaga SKB banke o odkupni ceni za delnico ni samo demantirajoča, ampak tudi popolnoma napačna s semantičnega stališča. V gradivu za 14. skupščino delničarjev je bilo jasno zapisano, da bo dana delničarjem možnost prodaje delnic pod enakimi pogoji kot delničarjem, ki se niso odzvali na javno ponudbo za odkup delnic. Poudarek je na besedici odzvali, ki je v slovarju SSKJ (III. knjiga, stran 332, 1986) razložena kot udeležiti se česa na poziv, povabilo, prošnjo. Delničarji so bili samo enkrat pozvani, in sicer pri javni ponudbi za odkup delnice s strani Societe Generale po ceni 4.098 tolarjev za delnico. Torej če bi upoštevali to dejstvo, bi morali ponuditi enako ceno kot ob javni ponudbi, ne pa sramotnih 2.251,78 tolarja za delnico, ki je skoraj za polovico nižja od opisno obljubljene. Interpretacija SKB banke v vlogi "razlagalca" je zato popolnoma neumestna in nepotrebna.

Če se že SKB banka dela bolj papeško od papeža in popravlja ugotovitve E. N. Gašperšič, navedene v njenem članku, naj naslednjič popravi tudi napačno navedeno vrednost izgube SKB banke, ki v letu 2001 ni znašala 19,5 milijona tolarjev, ampak neverjetno rekordnih 19,5 milijarde.

Močno dvomim o trditvi SKB banke, da je bila dokapitalizacija ob koncu leta 2001 izvedena v skladu z vsemi veljavnimi zakoni in statutom banke. Zahtevanega pisnega poročila o prejetih sklepih na skupščinah SKB banke v letu 2001 od vodstva namreč nisem dobil, čeprav mi kot delničarju po 287. členu, 4. točki ZGD omenjena pravica pripada, kar implicira, da banka nekaj skriva.

To, da je bila dokapitalizacija opravljena na podlagi edino takrat znanega nevtralnega merila, to je zadnje knjigovodske vrednosti delnice (3.478,78 tolarja) z dne 31. decembra 2000, je neresnično. Societe Generale je dokapitalizirala SKB banko v višini 71,8 milijona evrov (vir: gradivo za 14. skupščino delničarjev SKB banke, 4. stran, 2002), če to vrednost pomnožimo s tečajem evra (222,34 tolarja za evro - srednji tečaj SKB banke na dan 31. decembra 2001), nam d‡ skupen znesek dokapitalizacije, ki znaša 15.964.012.000 tolarjev, če to delimo s številom novoizdanih delnic (3.899.902), dobimo znesek 4.093 tolarjev na delnico, ki je že praktično enak vrednosti, ki je bila ponujena ob javni ponudbi in je skoraj za 615 tolarjev višja od vrednosti, navedene v članku SKB banke. Če bi pri izračunu uporabili prodajni tečaj SKB banke na dan 31. decembra 2001 (222,59 tolarja za evro), bi dobili celo začuda enako vrednost na delnico (4.098 tolarja), kot je bila ob javnem odkupu.

Kot sklep na tragikomedijo SKB banke naj navedem latinski rek "Cum principia negante non est disputandum" ali v slovenskem jeziku "S tistim (beri: SKB banka), ki zavrača načela, ni moč razpravljati".

Aljoša Mauhler, mikrodelničar SKB banke, d.d.

0
Komentiraj
Izkušnja tiskanih Financ na vaših Android ali iOS telefonih in tablicah.
Že na predvečer tiskane izdaje.
  GOOGLE PLAY
  APPSTORE
Berite časopis Finance v aplikaciji na vašem osebnem računalniku.   VSTOPITE

Preberite tudi:

26.06.2002
21.06.2002
20.06.2002
24.07.2002
05.08.2002
05.08.2002

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.

Pomoč pri registraciji in prijavi: admin@finance.si

Z registracijo sprejemate splošne pogoje.
Zbranih podatkov ne posredujemo tretjim osebam (Več o zasebnosti...).

Naslovnica Finance.si
Slovenija Tanja Smrekar Kdo je Dragan Šolak, srbski poslovnež, ki želi zavladati Bledu [P]2

Neuradno: srbski poslovnež bi kupil GH Toplice, morda še Mokrice; naprodaj tudi Jelšingrad

Slovenija Krutost subvencij 35

Subvencije niso rešitev, so bolj kruto kot dobrodelno dejanje.

Slovenija S subvencijami ga že ne boste zakrpali [P]

Ali trg dela res prebudimo s petimi tisočaki za odprtje delovnega mesta?

Slovenija Andreja Lončar Helios umika predlog preoblikovanja iz d.d. v d.o.o. 1

Domžalska družba, ki jo vodi Aleš Klavžar, z dnevnega reda avgustovske skupščine umika predlog preoblikovanja iz d.d. v d.o.o.

Slovenija Tadej Kotnik Bank of Cyprus leto in pol po »ozdravitvi« spet v komi [P]3

Če želi največja ciprska banka ostati kapitalsko ustrezna, bi za polovično pokritost slabih terjatev z oslabitvami potrebovala 2,2, za...

Slovenija Imajo tudi nekdanji lastniki in menedžerji Radeče papirja svojo italijansko skrivnost? [P] 6

Podjetje Radeče papir Italia je od nedavnega v lasti goriške skupine KB 1909. Kaj ima italijanska družba skupnega s slovenskim Radeče...

Slovenija Bajrović: Gapa se ne bojim, Sportina gre po pravi poti 24

Magistrat International bo konec avgusta odprl prve tri trgovine z oblačili Gap v Sloveniji, vse bodo v Ljubljani

Slovenija Petra Sovdat Težko bo letos obnovljena še kakšna državna cesta [P]7

Minister Samo Omerzel proti ministru Urošu Čuferju

Slovenija Od ideje do posla - kako so začeli iz nič in preživeli na trgu [P]

Štiri zgodbe o preprostih podjetniških idejah, ki so preživele

Slovenija Nasvet: Kaj je pomembno vedeti, ko se odločate za samostojno podjetniško pot: od stroškov, ki vas doletijo na začetku, do pasti, ki vas čakajo [P]

Preden se odločite za pot samostojnega podjetnika, se je dobro pozanimati, kaj vse status espeja prinaša.

Slovenija Blažej Kupec Z matičnimi celicami zdravijo bolezni psov [P]

Podjetje Animacel z matičnimi celicami uspešno zdravi sklepe psov in konj. Takih podjetij je na svetu le pet. Ker je slovenski trg postal...

Slovenija Intervju: Jure študira na Berkeleyju, Lucija išče nove zvezde Silicijeve doline [P] 1

Zakonca Jure in Lucija Drobnak o delu in življenju v ZDA, prednostih in slabostih plačljivega študija, pa tudi o tem, kako se zabava...

Slovenija Nasvet: Kakšen CV vas pripelje do pogovora v multinacionalki

CV je zbirka dejstev, ki služijo kot argumenti, zakaj ste primerni za neko mesto, prerešetajte ga in za vsako besedo posebej razmislite,...

Svet Albina Kenda Electrolux v Evropi čuti rast, jo bo tudi Gorenje? [P]

Pri Erste pravijo, da bo težko leto za posle v Rusiji in Ukrajini

Slovenija Tanja Smrekar Novi šef Simobila: Širili se bomo, če bodo imeli tudi lastniki kaj od tega 1

Nemec Jörg Zeddies prevzema položaj predsednika uprave drugega telekomunikacijskega operaterja v državi 11. avgusta

Borza & Denar Petra Sovdat Slovaki obupali nad nakupom Dela? 23

Na Delu ne komentirajo, v Laškem tudi ne, komentar iz Bratislave še čakamo

Slovenija Andreja Lončar Slovenija v vrhu EU po rasti javnega dolga 87

Javni dolg smo v Sloveniji v prvem četrtletju povečali za sedem odstotkov BDP, kar pa je posledica statistike