Ena od prvih in najpomembnejših odločitev "podjetnika" je, kakšno pravnoorganizacijsko obliko "podjetja" (ko piševa podjetje ali podjetnik v narekovajih, sta navedeni besedi mišljeni kot splošna označba za udejstvovanje v gospodarskem življenju, ne pa kot pravna termina) bo izbral.

Ker se v praksi "podjetniki" po večini odločajo med družbo z omejeno odgovornostjo in samostojnim podjetnikom, je dobro poznati predvsem nekatere najpomembnejše razlike med tema oblikama gospodarskega udejstvovanja.

Število »podjetnikov«

Na začetku je treba omeniti možnost vpliva na število "podjetnikov" ki "sodelujejo" pri posamezni poslovni ideji. V primeru d. o. o. je namreč mogoče sodelovanje več oseb kot nosilcev (v tem primeru družbenikov), medtem ko je pri s. p. podjetnik (nosilec) vedno lahko samo eden. To je lahko zelo pomembno že na začetku (če na primer želi več oseb skupaj ustanoviti "podjetje"), prav tako pa tudi pozneje, ko se že ustanovljenemu "podjetju" (družbi) pridružijo novi družbeniki (ali to postanejo zaposleni) oziroma le-to zapustijo.

Odgovornost za obveznosti

Ena od najpomembnejših razlik je nedvomno odgovornost za obveznosti "podjetja". Medtem ko pri s. p. za obveznosti odgovarja tudi njegov nosilec oziroma podjetnik kot fizična oseba, in to z vsem svojim (torej tudi zasebnim) premoženjem, pa pri d. o. o. za obveznosti "podjetja" (pravno pravilno tu govorimo o družbi) odgovarja samo družba (izjeme, ki bi bile mogoče v primeru kršitev, tokrat puščava ob strani). S. p. namreč ni pravna oseba, podjetnik tako nastopa v pravnem prometu le kot fizična oseba. To seveda pomeni veliko večje tveganje pri s. p., kjer lahko podjetnik v nekaterih primerih zaradi slabega (neprevidnega) poslovanja izgubi tudi osebno premoženje. Če je poslovno tveganje večje, je tako seveda smiselno ustanoviti d. o. o.

Zastopanje

Naslednja pomembna razlika je zastopanje. Pri s. p. je zakoniti zastopnik podjetja podjetnik - nosilec s. p. (dobro je vedeti, da lahko podjetnik imenuje tudi prokuriste, vendar ti niso zakoniti zastopniki in imajo zato drugačne pravice, dolžnosti in odgovornosti). Po drugi strani pa lahko družbenik(i) v d. o. o. kot zakonitega zastopnika (direktorja) imenujejo tudi tretjo osebo (ni nujno, da je družbenik). Ker položaj zakonitega zastopnika s seboj ne prinaša le pravic in položaja, temveč tudi veliko dolžnosti in odgovornosti (pozabiti ne smemo na odškodninsko odgovornost direktorja, ki jo ima po zakonu o gospodarskih družbah, poleg te pa tudi odgovornost po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju) je v nekaterih primerih pri izbiri organizacijske oblike smiselno ali celo nujno razmisliti tudi o tem.

Računovodstvo

Med razlikami je treba ne nazadnje omeniti tudi računovodstvo, ki je pri s. p. (če primerjamo subjekte, ki so podobni po velikosti) nedvomno enostavnejše kot pri d. o. o. (vodenje poslovnih knjig, dvigovanje sredstev z računa ...). Je pa pri tem treba poudariti, da je mogoče na zakonit način nekatere od navedenih pomanjkljivosti (kot je na primer dvigovanje sredstev s "poslovnega" računa) zadovoljivo in zakonito (ob minimalnem povečanju "birokracije") urediti tudi pri d. o. o.

Maksimiranje finančnega položaja

Pomembna prednost pri d. o. o. je tudi možnost vplivanja na svoj finančni položaj in stopnjo tveganja pri socialnih zavarovanjih. Družbenik v d. o. o. lahko v (lastni) družbi nastopa le v funkciji družbenika, lahko pa je (kot smo že omenili, ni pa nujno) tudi direktor. V tem primeru pa tako ni potrebno, da je kot direktor zaposlen v družbi (v delovnem razmerju z družbo), temveč ima lahko z družbo sklenjeno le civilnopravno pogodbo.

Če je direktor v svoji družbi zaposlen, lahko vpliva na višino svoje plače in s tem na višino socialnih prispevkov. Tako lahko maksimira svoj finančni položaj (lahko se torej odločimo za nižjo plačo, zaradi česar je treba plačati manj socialnih prispevkov, kar sicer pomeni manjši obseg pravic iz zavarovanja, po drugi strani pa večji ostanek po plačilu vseh prispevkov in davkov).

Pri s. p. podjetnik navedenih možnosti izbire nima; njegova "plača" in posledično višina plačanih davkov in prispevkov sta odvisni od prihodkov podjetja.

Ustanovitveni stroški

Seveda so ustanovitveni stroški pri odprtju s. p. nižji kot pri ustanovitvi d. o. o. Ta razlika se vedno zmanjša oziroma lahko celo izniči v primeru ustanovitve d. o. o. na posebnem obrazcu ob pomoči točke VEM (vse na enem mestu). Seveda bo, kot kažejo izkušnje, odprtje take družbe bolj izjema kot pravilo, še posebej zaradi nefleksibilnosti družbene pogodbe, o čemer sva sicer že pisala.

Druge možnosti v d. o. o.

Omeniti je treba tudi, da ima "podjetnik" v d. o. o. tudi z izbiro nekaterih elementov vsebine družbene pogodbe (elemente družbene pogodbe lahko namreč prilagodi svojim potrebam) večjo možnost vplivanja na organizacijski ustroj družbe (deloma lahko vpliva tudi na pristojnosti in število organov d. o. o.). Samostojni podjetnik te možnosti nima, saj nima družbene pogodbe oziroma drugega akta ustanovitve. Sicer bo s. p. v tem primeru po svoje svobodnejši, vendar pa hkrati ne bo mogel izkoristiti posameznih možnosti, ki so na voljo v d. o. o. in z uporabo katerih lahko družbenik(i) poseže(jo) tudi na področja, ki so za s. p. urejena z zakonom in jih ne more spreminjati.